Zakona o zdravilih v slovenski pravni red prenaša direktive EU s področja farmakovigilance in preprečevanja vstopa ponarejenih zdravil v zakonito dobavno verigo. Pravila o farmakovigilanci so potrebna za varovanje javnega zdravja, da se preprečijo, odkrijejo in ocenijo neželeni učinki zdravil.
Zakon prav tako razmejuje industrijsko izdelana zdravila in galenska zdravila. Na novo ureja področje pogojev za vnos oziroma uvoz zdravil za osebno uporabo, opredeljena je pristojnost za določanje anatomsko-terapevtske klasifikacije zdravil. Vsebuje tudi nove predpise s področja nujnih zdravil.
Prav tako predlog na novo ureja področje nerutinsko pripravljenih zdravil za napredno zdravljenje ter zdravil, ki so v prometu brez izdanega dovoljenja za promet. Nanaša se na področja sočutne uporabe zdravil, donacije zdravil in sporočanja podatkov o predpisovanju, izdaji in porabi zdravil.
Obenem zakon bolj pregledno ureja pristojnosti, naloge in položaj farmacevtskih inšpektorjev ter pristojnosti in naloge Javne agencije RS za zdravila in medicinske pripomočke.
Poslanci DeSUS so v parlamentarnem postopku večkrat predlagali ter vložili dopolnila, s katerim bi prepovedali vertikalno povezovanje v lekarniški dejavnosti. Dopolnilo ni naletelo na posluh večine poslancev, pač pa je naletelo na posluh državnega sveta, ki je tudi zaradi tega izglasoval odložilni veto na zakon.
Predlagatelji odložilnega veta so namreč menili, da bi določba, ki širi pogoje, pod katerimi lahko nekdo izvaja veletrgovsko dejavnost, povzročila še večjo zmedo na trgu z zdravili in prinesla še večji pritisk na cene. Moti jih tudi, da zakon pristojnosti za izvajanje uradne kontrole kakovosti z Javne agencije RS za zdravila in medicinske pripomočke prenaša na novoustanovljeni Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano. Takšen prenos po njihovem prepričanju pomeni grožnjo javnemu zdravju.
