Dragonja je v uvodni predstavitvi pred člani odbora DZ za gospodarstvo v skladu s prednostnimi nalogami koalicije precej pozornosti posvetil vprašanju finančnega in poslovnega prestrukturiranja podjetij.
Prepričan je namreč, da je po vsaj delni sanaciji bank konec lanskega leta zdaj ključna naloga ekonomske politike ustvarjanje pogojev za razdolževanje in prestrukturiranje gospodarstva, zato da se podjetjem omogoči lažji dostop do bančnih posojil.
Orodja za prestrukturiranje podjetij delno sicer po Dragonjevih besedah zagotavlja že prenovljena insolvenčna zakonodaja, za katero bo njeno izvajanje pokazalo, če je dovolj učinkovita.
Dodatno k ciljem koalicijske pogodbe pa je Dragonja danes predstavil ambicijo, da se oblikuje sklad podrejenega kapitala, ki bi s ciljem izboljšati kapitalsko strukturo v podjetja vstopil za pet do sedem let. S tem bi se poleg dolžniškega zagotovilo tudi lastniško financiranje.
Dragonja si predstavlja, da bi bil sklad težak okoli 500 milijonov evrov, ob tem pa se zaveda, da bo z njegovo vzpostavitvijo povezana vrsta vprašanj, saj mora biti v skladu s pravili za državne pomoči v EU. Njegovo strukturo zaradi tega vidi le kot hibrid med zasebnimi in državnimi sredstvi.
Oblikovanje tovrstnega sklada vidi kot velik izziv, a istočasno kot pomemben element večje posojilne aktivnosti bank ter finančne stabilnosti podjetniškega sektorja.
Izpostavil je tudi učinkovito upravljanje s premoženjem na Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB). Omenil je predvsem začasno pretvorbo terjatev v kapital. Država po njegovem prepričanju ne sme slediti samo cilju maksimizacije finančnega učinka premoženja na DUTB, ampak tudi cilju podpore gospodarski rasti.
Na organizacijskem področju se bo zavzemal za bolj vitko in učinkovito strukturo ministrstva in organov v sestavi ter za znižanje števila zaposlenih za 30 odstotkov v roku enega leta. Želi dati namreč zgled drugim resorjem, da je to dosegljivo.
V zvezi z agencijo Spirit razmišlja o njeni popolni ukinitvi in o prenosu nalog na organe v sestavi ministrstva. Glede na želje turističnega gospodarstva je treba po njegovem prepričanju spet vzpostaviti Slovensko turistično organizacijo.
Dragonja si bo, če bo DZ potrdil njegovo kandidaturo, prizadeval za sodobno, razvojno naravnano, tržno konkurenčno in družbeno odgovorno gospodarstvo, ki bo zagotavljalo trajnostni razvoj Slovenije in prispevalo k razvoju ostalih družbenih podsistemov, kot sta zdravstvo in šolstvo.
Posebej je izpostavil družbeno odgovornost gospodarstva, saj se zaveda, da je to v krizi precej izgubilo na ugledu. V povezavi s tem je omenil tudi krepitev zadružniških in delavskih podjetij ter socialnega podjetništva.
Trajnostno rast bo moč po njegovem prepričanju zagotoviti z izboljšanjem poslovnega okolja za tuje in tudi domače neposredne naložbe, s krepitvijo konkurenčne sposobnosti podjetij, s spodbujanjem zelenih tehnologij in učinkovite rabe energije, s spodbujanjem vertikalnih povezav v verigah dodane vrednosti ter s krepitvijo malih in mikro podjetij.
Ker se zaveda, da končna potrošnja ob uravnoteževanju javnih financ k rasti še nekaj časa ne bo prispevala, kot kratkoročno ključni vzvod za spodbujanje rasti vidi izvoz.
Ta je po njegovem prepričanju najbolj dragocena komponenta slovenskega gospodarstva in to dejstvo terja maksimalno pozornost nosilcev ekonomske politike, da se konkurenčnega položaja izvoznega sektorja ne poslabšuje, ampak izboljšuje.
Drugi vzvod za spodbudo rasti pa vidi v investicijah, ki so potrebne tako v javnem kot zasebnem sektorju.
Konkretne priložnosti za spodbujanje gospodarske rasti vidi predvsem v elektrifikaciji prometa, naprednih tehnologijah v zdravstvu in farmacevtski industriji ter proizvodnji hrane, energetski učinkovitosti stavb ter infrastrukturnih naložbah. Med temi je posebej omenil gradnjo plinovoda Južni tok.
Spregovoril je tudi o turizmu, ki ga označuje za enega od generatorjev razvoja, obenem pa tudi za ogledalo družbenega razvoja. Zaveda pa se, da je turistično gospodarstvo prezadolženo, premalo povezano in premalo učinkovito. Poleg sanacije te težave bo treba sistematično delati tudi na tem, da se bo turistične produkte in prodajne poti moderniziralo, je dodal.
Kot pomemben element gospodarstva vidi tudi mala in srednja podjetja ter obrt. Podporno okolje za ta del bo treba nadgraditi skozi nove mehanizme in spodbude, napoveduje. Je tudi velik zagovornik liberalizacije po dejavnostih in poklicih.
Slovenijo je treba, tako Dragonja, obrniti v smer gospodarsko uspešne države, za kar osnovne pogoje država ima. Za ta cilj je treba po njegovih besedah spodbujati podjetniški duh, pri ljudeh krepiti zavedanje o odgovornosti za lastno življenje in okrepiti vrednoto delavnosti.
Na tej poti je treba po Dragonjevih besedah prepoznati nacionalne šampione v gospodarstvu in jih podpreti, obenem pa odkriti tudi tiste, ki šampioni še postajajo in jih pri tem spodbujati.
