Za financiranje volilne kampanje za volitve v Evropski parlament se smiselno uporablja zakon o financiranju volilne in referendumske kampanje s to razliko, da lahko stranke na evropskih volitvah sredstva pridobivajo tudi iz prispevkov državljanov drugih članic EU.
Zakon določa, da donacije fizičnih oseb ne smejo presegati desetih povprečnih bruto mesečnih plač na delavca v Sloveniji po podatkih statističnega urada za preteklo leto (ta je lani znašala dobrih 1500 evrov). Pri tem lahko gotovinski denarni prispevek znaša največ 50 evrov, medtem ko morajo biti višji prispevki vplačani preko bank, hranilnic ipd.
Kot prispevek za volilno kampanjo se poleg denarnega prispevka šteje vsak nedenarni prispevek, brezplačna storitev in prevzem obveznosti oziroma opravljanje storitev ali prodaja blaga organizatorju volilne kampanje pod pogoji, ki slednjega postavljajo v ugodnejši položaj kot druge koristnike storitev oziroma kupce blaga. Se pa kot prispevek za volilno kampanjo ne šteje delo, ki ga za organizatorja volilne kampanje opravi fizična oseba, če za to ni dolžna izdati računa.
Organizator lahko za volilno kampanje najame posojilo, to pa mora biti odobreno pod enakimi pogoji kot veljajo za vse ostale. Pri tem mora zadnji obrok posojila zapasti pred 30. dnem pred oddajo poročila o financiranju volilne kampanje.
Državni organi, organi lokalnih skupnosti, pravne osebe javnega in zasebnega prava ter samostojni podjetniki ne smejo financirati volilne kampanje, lahko pa jo pravne osebe zasebnega prava, katerih namen ustanovitve ni pridobivanje dobička.
Za financiranje volilne kampanje je treba odpreti poseben račun
Če je organizator volilne kampanje politična stranka, lahko ta na poseben račun, odprt za potrebe volilne kampanje, sredstva prenese s svojega transakcijskega računa, vendar največ v višini predpisanih stroškov volilne kampanje za volitve v Evropski parlament, ki ne smejo preseči 0,40 evra na posameznega volilnega upravičenca v državi.
Prispevke, ki so organizatorju volilne kampanje dani v nasprotju s zakonom, je dolžan organizator volilne kampanje najpozneje v 30 dneh od dneva prejema nakazati v humanitarne namene.
Omenjeni poseben transakcijski račun mora organizator volilne kampanje odpreti najpozneje 45 dni pred dnem glasovanja, pri njem pa mora biti označeno, da gre za račun "za volilno kampanjo". V vsakem primeru mora račun odpreti, preden opravi prvo finančno transakcijo, namenjeno volilni kampanji.
Na omenjenem računu mora zbirati vse sredstva za volilno kampanjo, prav tako mora z njega plačevati vse stroške zanjo. Račun mora zapreti najpozneje v štirih mesecih po dnevu glasovanja.
Najpozneje v 15 dneh po zaprtju računa mora organizator volilne kampanje Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (Ajpes) predložiti tudi poročilo o financiranju volilne kampanje.
Uspešnejši organizatorji volilne kampanje imajo pravico do povračila stroškov
Organizatorji volilne kampanje, katerih listam so pripadli mandati za poslance v Evropskem parlamentu, imajo pravico do povračila stroškov volilne kampanje, in sicer v višini 0,33 evra za dobljeni glas, pri čemer skupni znesek povrnjenih stroškov ne sme preseči zneska porabljenih sredstev.
Pravico do povračila dela stroškov imajo tudi tisti organizatorji volilne kampanje, katerih lista kandidatov je dobila najmanj dva odstotka od skupnega števila oddanih glasov v vsej državi, in sicer v višini 0,17 evra za dobljeni glas.
Računsko sodišče v šestih mesecih po roku za zaprtje transakcijskega računa opravi revizijo pri tistih organizatorjih volilne kampanje, ki imajo pravico do delnega povračila stroškov volilne kampanje, dokončno revizijsko poročilo pa pošlje DZ.
Organizatorju volilne kampanje, ki za več kot deset odstotkov prekorači dovoljeni obseg sredstev za volilno kampanjo, se delno povračilo zmanjša za polovico, pravico do delnega povračila pa izgubi, če dovoljeni obseg sredstev za volilno kampanjo prekorači za več kot 30 odstotkov.
Če za več kot deset odstotkov dovoljeni obseg sredstev za volilno kampanjo prekorači stranka, se ji za čas enega leta za polovico zmanjšajo sredstva, ki se ji izplačujejo iz proračuna na podlagi zakona, ki ureja financiranje strank. Stranka pa lahko pravico do financiranja tudi izgubi, in sicer če dovoljeni obseg sredstev za volilno kampanjo prekorači za več kot 30 odstotkov.
Stranke napovedujejo skromno volilno kampanjo
V vseh strankah poudarjajo, da načrtujejo skromno oziroma nizkoproračunsko kampanjo, ki jo nameravajo financirati večinoma iz lastnih sredstev, računajo pa tudi na donacije posameznikov. Pri tem v SDS dodajajo, da se jim zaradi trenutne finančne in gospodarske situacije zdi neprimerno in neodgovorno pričakovati veliko donacij, s čimer so tudi računali pri pripravi kampanje.
V PS si namesto z visokimi oglaševalskimi stroški želijo podporo pridobiti predvsem s kandidati, v SD pa stavijo na neposreden stik z ljudmi in solidarnostna dejanja.
Na delo na terenu in neposreden stik z volivci stavijo tudi v NSi in SLS. V DL izpostavljajo tudi vsebinsko inovativnost.
V DeSUS na evropskih volitvah ne bodo nastopili, zato stroškov s kampanjo ne bodo imeli, bodo pa podprli kandidaturo Iva Vajgla.
