Državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Dejan Levanič je uvodoma pojasnil, da je predlog nastal na podlagi izsledkov poročil o delu Inšpektorata RS za delo in analize izvajanja sedanjega zakona.
Pokazalo se je namreč, da so v praksi težave pri razmejitvi pristojnosti med inšpektoratom in drugimi organi, da sta zakon o inšpekciji dela in zakon o inšpekcijskem nadzoru v nekaterih delih neusklajena in denimo predpisujeta različne globe za enak prekršek, ter da je inšpektorjev za delo premalo.
Predlog zakona sicer, tako Levanič, ne prinaša nekih novih vsebinskih, temveč predvsem tehnične rešitve.
Med njimi je vzpostavitev sveta inšpekcije dela, to je tripartitnega strokovnega posvetovalnega organa, katerega naloga bo sprejemanje stališč in priporočil za učinkovitejše delovanje inšpekcije dela. Člani sveta, ki jih bo za mandat petih let imenoval minister, pristojen za delo, bodo iz vrst vlade, delodajalcev in sindikatov.
Poleg tega predlog uvaja institut strokovnega pomočnika, ki naj bi razbremenil inšpektorja administrativnih del. S tem naj bi bila zagotovljena večja fleksibilnost inšpekcijske službe, inšpektor pa se bo lahko bolj posvetil terenu.
Poslanci so imeli na klopi več predlogov dopolnil odbora, resnejša razprava pa se je vnela le okoli enega. Pripravljen je bil namreč tudi predlog amandmaja, po katerem bi inšpektorji prednostno obravnavali prijave množičnih in hujših kršitev, ki bi jih vložil sindikat, organiziran pri zavezancu, torej delodajalcu.
Izvršni sekretar pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Andrej Zorko je izpostavil, da bi se s tovrstno dikcijo poseglo v svobodo sindikalnega organiziranja in da bi bila ustreznejša rešitev, da bi se prednostno obravnavalo prijave množičnih in hujših kršitev, ki bi jih vložil član sindikata, ki je pri zavezancu. Danes se delavci bojijo povedati, da so člani sindikatov, v tej luči pa ni presenetljivo, da število organiziranih sindikatov pri delodajalcih pada, je opozoril.
Zorkovi pomisleki pa ne le, da niso bili uslišani, temveč so se poslanci na opozorilo zakonodajno-pravne službe DZ v večini izrekli celo proti dajanju tovrstne prednosti sindikalnim prijavam, saj da bi to pomenilo pozitivno diskriminacijo sindikatov.
Romana Tomc (SDS) je poudarila, da je razlikovanje med prijavitelji nesprejemljivo. S tem se je strinjal tudi njen strankarski kolega Andrej Vizjak, ki se je vprašal, zakaj ne bi potem prednostno obravnavali prijav varuha človekovih pravic.
Tovrstni pomisleki so očitno prepričali tudi koalicijo. Barbara Žgajner Tavš (PS), ki se je prav tako zbala pozitivne diskriminacije sindikatov, je zato predlagala amandma na amandma, ki črta izrecno omembo sindikatov.
Kristina Valenčič (DL) je opozorila, da bi se lahko na ta način kljub vsemu prednostno obravnavalo vse prijave, ki bi izpolnjevale pogoje oz. bi bile vezane na množične in hujše kršitve. S tem se je strinjala tudi Jana Jenko (DeSUS), ki je dodala, da je teža kršitve za delavca enako težka ne glede na to, ali je član sindikata ali ne.
Poslanci so glasovali tako o prvotnem predlogu dopolnila, ki ga je podprl samo Matevž Frangež (SD) kot predlogu dopolnila na dopolnilo, ki je dobil 10 glasov za in pet proti. Člen tako ostaja odprt, koalicija pa ga bo najverjetneje še izpilila.
Za predlog zakona je na koncu glasovalo 11 poslancev, proti njemu pa eden.