Po veljavnem zakonu lahko prevzemnik, ki ni objavil prevzemne ponudbe, glasovalne pravice izvršuje, če objavi prevzemno ponudbo ali če zniža svoj delež pod prevzemni prag oz. dodatni prevzemni prag.
V predlogu novele, objavljenem med vladnimi gradivi, pa ministrstvo ugotavlja, da takšna ureditev v neenakopravnem položaju pušča osebe, ki so po sprejemu novele leta 2006 izpolnjevale pogoje za to, da jim ni treba objaviti prevzemne ponudbe, tudi če so presegale prevzemni prag, in je bil tako njihov delež zakonit. Obveznost dati prevzemno ponudbo ali znižati delež je nastopila ob prvi nameravani pridobitvi dodatnih vrednostnih papirjev, kršitev pa se je kaznovala z mirovanjem glasovalnih pravic.
Te osebe so po mnenju ministrstva v neenakopravnem položaju glede na ostale prevzemnike, saj morajo za ponovno pridobitev odtujiti "ne samo neznatno pridobljeno količino vrednostnih papirjev do zadnjega zakonitega stanja, ampak tudi razliko do prevzemnega praga".
Po predlogu bodo te osebe lahko znova pridobile glasovalne pravice, če bodo delež znižale na zadnji zakoniti delež (ne več pod prevzemni prag). Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) bi nato morala izdati nove odločbe, na podlagi katerih bi te osebe znova dobile glasovalne pravice.
Med drugim gre za glasovalne pravice podjetij v večinski državni lasti, za katere se v lastništvu podjetja šteje, da delujejo usklajeno, in ki so v družbah, kot so Zavarovalnica Triglav, Aerodrom Ljubljana in Telekom Slovenije, po tem, ko so nekatera izmed njimi povečala delež, začasno izgubile glasovalne pravice.