Po besedah publicista Romana Leljaka je vpogled v članske mape nekdanjih funkcionarjev katere izmed družbenopolitičnih organizacij (denimo nekdanjega predsednika CK ZKS Milana Kučana) trenutno brez omejitev in ga lahko dobi vsak. Po novem pa bo mapo moral pogledati uslužbenec arhiva in prekriti občutljive osebne podatke. V primeru, da bo raziskovalec želel videti tudi te, se bo moral obrniti po dovoljenje na arhivsko komisijo. Takšen postopek je za STA potrdil tudi direktor Arhiva RS Bojan Cvelfar, a dodaja da je občutljivih osebnih podatkov v članskih mapah zelo malo.
Po noveli zakona so občutljivi osebni podatki: zdravstveno stanje; spolno življenje; podatek, da je oseba žrtev kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost, zakonsko zvezo, družino in otroke; podatek, da gre za storilca kaznivih dejanj in prekrškov, razen kaznivih dejanj in prekrškov oseb, zoper katere je bil voden postopek zaradi nasprotovanja nekdanjemu enopartijskemu režimu; podatek o verskem prepričanju; in podatek o etnični pripadnosti. Po zdajšnjem zakonu med občutljive osebne podatke dodatno sodita še podatek o političnem prepričanju ter podatek o članstvu v politični stranki in sindikatu, česar pa v spremenjenem zakonu ne bo.
Nekdanjemu direktorju Arhiva RS Draganu Matiću se zdi prav, da je novela tako zaščitila tudi občutljive osebne podatke nekdanjih družbenopolitičnih funkcionarjev. "Mislim, da je to neka norma, ki je v skladu z ustavo, saj ljudi pri varovanju osebnih podatkov ni mogoče rangirati. To je tudi mnenje informacijske pooblaščenke," je dejal za STA.
Drugačno stališče ima predsednica arhivske komisije Andreja Valič Zver. Kot je povedala za STA, je svoje stališče pojasnila že leta 2011 kot članica tedanje arhivske komisije. Takrat je skupaj s še enim članom komisije Milkom Mikolo zapisala, da Slovenija ni "pravna naslednica totalitarnih institucij bivše jugoslovanske države, še manj moralna, zato ni razloga za ščitenje akterjev in represivnih institucij prejšnjega režima".
Valič Zverova priznava, da gre pri dostopu do arhivov vedno za vprašanje tehtanja med pravico do obveščenosti javnosti in varstvom osebnih podatkov. Vendar je pravica javnosti do obveščenosti "v takšnih primerih močnejša kot pravica do zaščite osebnih podatkov članov politične policije oziroma obveščevalne službe totalitarnega režima", dodaja.
Arhivska novela spremembe prinaša tudi pri vpogledu v osebne dosjeje žrtev nekdanjih družbenopolitični organizacij, denimo nekdanje Službe državne varnosti (SDV). Trenutno je vpogled v osebni dosje žrtve SDV mogoč le, če ga odobri arhivska komisija, ta pa dostop odobri le, če oseba ni več živa in če je od njene smrti minilo več kot deset let. Po novem pa bo po besedah Cvelfarja vpogled mogoč v vse dosjeje (tudi še živih oseb), s tem da bodo občutljivi osebni podatki anonimizirani. Slednje po besedah direktorja Arhiva RS pomeni, da bo gradivo bolj odprto, saj, kot rečeno, do zdaj vpogled v osebne dosjeje živih oseb in oseb, ki bile mrtve manj kot deset let, ni bil mogoč. Res je, da bodo podatki anonimizirani, še vedno pa bo mogoče videti vse druge podatke, pravi.
Dodaja še, da bo lahko anonimizacija pri obsežnih dosjejih trajala dlje, kot trenutno traja odločanje arhivske komisije, a napoveduje, da načrtujejo digitalizacijo gradiva, kar naj bi postopke pospešilo.
Po besedah Leljaka se z novelo največje spremembe obetajo v primeru, ko bo nekdo naročil večjo enoto arhivskega gradiva, denimo če bo želel videti na primer dokument o operativni akciji Pevec, ki vsebuje 34.000 listov. "Po novem bo moral uslužbenec prebrati vseh 34.000 listov, narediti kopije in prekriti občutljive osebne podatke, šele nato bo gradivo mogoče dobiti. Glede na to, da ima arhiv tri do štiri uslužbence, ki se ukvarjajo s tem, bo to pomenilo, da se bo na gradivo gradivo čakalo kar precej časa. To pa dejansko pomeni tehnično zapiranje arhivov," pravi Leljak.
Cvelfar zatrjuje, da se nič ne spreminja za tiste (med temi sta tudi Leljak in Igor Omerza), ki imajo odločbo arhivske komisije, s katero lahko dostopajo do vseh arhivov SDV, razen ko gre za osebne dosjeje in preverke žrtev. Če želijo vpogled v slednje, morajo namreč že sedaj, enako kot vsi drugi, za dovoljenje prositi arhivsko komisijo. "Enako bo po spremembi zakona, le da bodo imeli še možnost anonimizacije," pravi.
Leljak mu odgovarja, da se zanj, ki ima odločbo arhivske komisije, mogoče res ne bo nič spremenilo, se bo pa za tiste, ki odločbe nimajo. Ti bodo morali čakati na dolgotrajni postopek anonimizacije, ki je velikokrat prepuščen tudi subjektivni presoji uslužbenca arhiva, pravi. Cvelfar pa zatrjuje, da se bo arhiv v takih primerih organiziral tako, da bodo anonimizacijo izvedli čim prej. Poleg tega v Arhivu RS zagotavljajo, da uslužbenci arhive dobro poznajo in ponavadi vedo, kje so občutljivi osebni podatki, zato jim dokumentov ne bo treba brati. Dovolj bo le pregled, pravijo.
Leljak je za STA pojasnil še navedbo ministrstva za kulturo, da je anonimizacijo gradiva uvedlo ravno na njegov predlog. Kot pravi, je anonimizacijo predlagal zgolj kot boljšo možnost za izločanje celih delov gradiva. Prvoten predlog novele je namreč po njegovih besedah predvideval, da bi se lahko zaradi dokumenta, ki bi vseboval občutljiv osebni podatek, zaprla celotna enota gradiva.
Valič Zverova je še povedala, da arhivska komisija na mesec prejme dve ali tri vloge, za katere odloča, ali bo dovolila dostop. Dostopa ne dovoli v osebne dosjeje žrtev, ki so še žive, ali od njihove smrti še ni minilo 10 let, medtem ko je ostalo gradivo dostopno.
