"Pritožbi LB in NLB sta bili vloženi pravočasno na županijskem sodišču v Zagrebu," je za STA dejal prvi svetovalec na slovenskem veleposlaništvu v Zagrebu Rok Srakar, ki je spomnil, da danes poteče 15-dnevni rok za pritožbe. Po njegovih informacijah ni razpisan noben nov narok v primerih ostalih 25 tožb proti slovenskim bankam na občinskem sodišču v Zagrebu.
Zagrebško sodišče je 21. januarja letos na prvi stopnji odločilo, da bi morali LB in NLB v dveh ločenih primerih Zagrebački banki in PBZ vrniti približno 27 milijonov evrov, ki so jih hrvaški državljani prenesli v javni dolg hrvaške države v začetku 90. let prejšnjega stoletja.
Šlo je za prvi razsodbi po podpisu memoranduma v Mokricah 11. marca lani, s katerim naj bi postopki proti LB in NLB na hrvaških sodiščih mirovali do celovite rešitve v okviru nasledstva. Slovenija je na to sicer opozorila Hrvaško, ki pa zatrjuje, da je izpolnila vse obveznosti iz memoranduma in da bi slovenska stran morala sprejeti predlog o "zastoju" procesa. To sicer po hrvaškem notranjem pravu pomeni mirovanje postopka za največ dve leti, kar pa je za Slovenijo nesprejemljivo.
Tudi sodnica Jasmina Crnić je v obrazložitvi svojih sodb ocenila, da Hrvaška ni kršila pogodbe med Hrvaško in Slovenijo o urejanju premoženjsko-pravnih odnosov iz leta 2000, niti memoranduma z Mokric. Poudarila je, da je v obeh dokumentih zapisano, da bosta državi spor o zagrebški podružnici LB uredili s posebno pogodbo.
Ocenila je tudi, da niti morebitna pravnomočna razsodba v primeru spora med hrvaškimi in slovenskim bankami ni ovira, da državi ne bi sklenili posebne pogodbe, ki bi uredila vprašanje LB.
Za slovensko stran je sicer nesprejemljivo, da bi se državi o reševanju spora o LB pogajali in ga hkrati urejali na sodišču.
Slovenski zunanji minister Karl Erjavec je po razsodbi sicer večkrat izpostavil, da razsodbe proti LB in NLB na hrvaških sodiščih, četudi bodo morda postale pravnomočne na Hrvaškem, v Sloveniji ne bodo izvršljive, ker so v nasprotju s slovenskim pravnim redom.
Med drugim je ocenil tudi, da so se zaradi nespoštovanja memoranduma z Mokric "odnosi med državama zelo ohladili, tudi na osebni ravni" z njegovo hrvaško kolegico Vesno Pusić.
Zagrebško občinsko sodišče je pred podpisom memoranduma že dvakrat odločilo v primerih tožb proti slovenskim bankam, in sicer enkrat v prid hrvaški strani, enkrat pa v prid slovenski strani. Nobena od sodb sicer še ni pravnomočna. V enem od primerov pa se je sodnik odločil za nadaljevanje postopka.
Na hrvaških sodiščih je skupno v obravnavi 27 tožb Zagrebačke banke in PBZ proti LB in NLB.
Po podatkih hrvaškega finančnega ministrstva je bilo v hrvaški javni dolg prenesenih in izplačanih 544,4 milijona takratnih nemških mark oziroma okoli 272 milijonov današnjih evrov.
