Slovenija je med državami Srednje in Vzhodne Evrope med najdejavnejšimi v boju proti korupciji, saj ima dobro razvit pravni in institucionalni protikorupcijski okvir. Vendar se zdi, da je v zadnjih letih, sredi domnev in dvomov o integriteti funkcionarjev na visokih položajih, upadla politična volja za boj proti korupciji, ugotavlja komisija v poročilu.
Sloveniji zato predlaga uvedbo odvračalnih kazni za izvoljene in imenovane funkcionarje, če kršijo zahteve o prijavi premoženjskega stanja in nasprotju interesov, ter sprejetje dodatnih ukrepov za okrepitev standardov odgovornosti izvoljenih funkcionarjev.
Predlaga ji tudi, naj zaščiti operativno neodvisnost in vire protikorupcijskih organov ter posebne tožilske službe za boj proti finančnemu kriminalu, naj okrepi protikorupcijske mehanizme v povezavi s podjetji v državni lasti ali pod državnim nadzorom ter v postopkih za oddajo javnih naročil in privatizacijskih postopkih ter naj stori več za učinkovit nadzor financiranja strank.
Komisija za zdaj ni predlagala sankcij ali nove zakonodaje. Poročilo je namreč prvi celovit pregled stanja v članicah unije in prvi korak, ki vodi v dialog s članicami in parlamenti o tem, kako izboljšati razmere. Čez dve leti bo pripravila drugo poročilo.
Slovensko notranje ministrstvo je v odzivu poudarilo, da poročilo komisije potrjuje njihovo stališče, da je korupcija v Sloveniji resen problem in da so ravnali prav, ko so boj proti njej postavili kot ključno prioriteto. Zagotovili so, da bodo z vso zavzetostjo nadaljevali boj proti temu pojavu, ki je eden od vzrokov za gospodarsko, finančno in moralno krizo v državi.
Ob tem so spomnili, da bodo kadrovsko policijo na tem področju okrepili za 75 sodelavcev in da so poslali v medresorsko usklajevanje akcijski načrt za realizacijo petnajstih priporočil senata Komisije za preprečevanje korupcije (KPK).
KPK je ugotovitve Evropske komisije označila kot pričakovane. Poudarila pa je, da je skrajni čas, da se nosilci oblasti, vključno s pravosodnimi in nadzornimi organi, iskreno soočijo s problemom sistemske oziroma strukturne korupcije v Sloveniji. Po njihovi oceni lahko država svojo zavezo pokaže že s tem, da prične resno uveljavljati 15 priporočil KPK.
Izpostavili so še, da je med priporočili Sloveniji tudi zagotovitev boljšega pravnega okvira za delovanje KPK in zaščito njene neodvisnosti. KPK je je s še štirimi tovrstnimi institucijami ocenjena tudi kot primer dobre prakse delovanja protikorupcijske institucije, posebej pa je izpostavljen tudi njen projekt Supervizor.
Društvo Integriteta - Transparency International Slovenia je pozdravilo objavo poročila in poudarilo, da vključuje tudi ugotovitve in priporočila, na katera so opozorili že v raziskavi Nacionalni sistem integritete.
V društvu so ob tem opozorili "na že tradicionalno pomanjkanje politične volje in iskrenega namena preprečevanja korupcije v Sloveniji". Še posebej so opozorili na pomanjkanje transparentnosti poteka sanacije bančnega sistema in poslovanja Družbe za upravljanje terjatev bank, pa tudi na pomanjkljivosti nedavno uvedenih sprememb na področju financiranja političnih strank in volilnih kampanj. Opozorili so tudi na neurejenost področja lobiranja.
Evropska poslanka Tanja Fajon (S&D/SD) je v odzivu izpostavila, da je treba v Sloveniji spremeniti stanje morale, tako da bo osebno poštenje vrednota. Kritična je bila tudi zaradi zamude pri objavi poročila in ker ne vsebuje poročila o korupciji v institucijah EU.
Komisija je sicer v dolgo pričakovanem prvem poročilu o korupciji v članicah EU izpostavila, da je korupcija eden največjih izzivov v uniji, ki stane približno 120 milijard evrov na leto, kar je toliko kot letni proračun EU. Kljub dosedanjim ukrepom pa so učinki boja proti korupciji še vedno nezadovoljivi, so opozorili v Bruslju.
"Korupcija spodkopava zaupanje državljanov v demokratične institucije in pravno državo, škodi evropskemu gospodarstvu in državam odžira prepotrebne davčne prihodke," je ob predstavitvi poročila poudarila evropska komisarka za notranje zadeve Cecilia Malmström.
V Evropi "ni kotička brez korupcije", je dejala. Ni pa želela izpostaviti najbolj problematičnih držav, češ da namen poročila ni razvrstiti države v korupcijsko lestvico, saj tudi ni orodij, da bi to lahko storili, temveč prikazati celovito sliko problema.
Posebno poglavje je namenjeno javnim naročilom, prek katerih se letno porabi približno petina bruto domačega proizvoda EU za nakup blaga in storitev. Zaradi izpostavljenosti korupciji komisija v poročilu poziva k uvedbi strožjih standardov na tem področju.
Ob poročilu je komisija objavila tudi obširni raziskavi javnega mnenja, iz katere je razvidno, da se več kot tri četrtine evropskih državljanov in 91 odstotkov Slovencev strinja, da je v njihovi državi korupcija razširjena.
Poročilo pa ne vključuje poglavja o korupciji v institucijah EU, ki je bilo sprva načrtovano, a nato umaknjeno. Malmströmova je pojasnila, da tega poglavja ni, ker komisija ni želela poročati o korupciji v lastnih vrstah, češ da to ne bi bilo objektivno, temveč načrtuje pregled v sodelovanju s Svetom Evrope. Poleg tega korupcijo v institucijah redno preverja Evropsko računsko sodišče, je spomnila.
Zamudo pri objavi poročila - objavljeno bi moralo biti v sredini lanskega leta - pa je upravičila z zahtevnostjo naloge, ki terja veliko preverjanja.
