"Kriza je naredila svoje in čedalje več je ljudi, ki se na sodišče obračajo s prošnjo po odobritvi brezplačne pravne pomoči," je za STA dejala predsednica Slovenskega sodniškega društva Janja Roblek.
Vendar po njenih ugotovitvah pogosto menijo, da bo sodišče namesto njih napisalo vlogo ali sestavilo tožbo, ker sami nimajo sredstev za pravnega zastopnika. Nekateri pa so po drugi strani prepričani, da so se sposobni sami braniti in da zastopnika ne potrebujejo, pravi.
Izpostavlja pa primere mladoletnikov, ki bi potrebovali zastopnika zlasti v primerih, ko gre za družinske zadeve ali nasilje v družini oz. za spore med staršema, ko odločajo o njihovi dodelitvi in stikih.
Kot je spomnila, se nekatere nevladne organizacije uspešno vključujejo v reševanje stisk posameznih skupin ali udeležencev v postopkih, npr. azilantov ali tujcev, in jim nudijo pomoč. Ne morejo pa jih zastopati pred sodišči, ker niso odvetniki, je opozorila.
"Tu bi bilo vredno razmisliti o tem, ali morda v nekaterih postopkih omogočiti drugačno zastopanje in ne le po odvetniku, oz. dati možnost, da dobi vsak pravnega zastopnika, ki ga plača država," meni.
V okviru zakona o brezplačni pravni pomoči, ki jo zagotavlja država, sodeluje tudi več sto odvetnikov. Odvetnik napoti prosilca, ki se obrne nanj, na pristojno sodišče, kjer prosilec izpolni vlogo, odvetnik pa mu tudi pomaga pri tem, je za STA pojasnil predsednik Odvetniške zbornice Slovenije Roman Završek.
Sodišče zatem po njegovih besedah določi odvetnika, ki tovrstne stranke zastopa. "Teh storitev je iz leta v leto več, kar je najbrž pripisati težkim finančnim razmeram državljanov," pravi.
"Problem brezplačne pravne pomoči pa je, da država kljub pozivom zbornice k spremembi zakona nekaj manj kot tri četrtine kolača, ki je lani znašal približno šest milijonov evrov, razdeli za osebne stečaje fizičnih in pravnih oseb," je opozoril.
"Nekomu, ki je potopil določeno število ljudi in jim dolguje denar, država namreč subvencionira stroške, da gre lahko v stečaj," je pojasnil.
To so po njegovih besedah stroškovno najdražje storitve, od česar pa odvetniki nimajo ničesar. Gre za strošek države takemu dolžniku, dodaja. "Tako pride do prikrajšanja vseh ostalih upravičencev, ker denarnih sredstev ni dovolj," pravi.
Odvetniki pa po njegovih besedah v okviru brezplačne pravne pomoči opravljajo storitve zlasti s področja družinskih zadev, preživnin, civilnopravnih zahtevkov, zahtevkov zaradi neizplačanih plač v delovnih razmerjih, socialnih sporov, pa tudi v nekaterih kazenskih postopkih do vložitve obtožnice.
Do brezplačne pravne pomoči je upravičena oseba, ki glede na svoj finančni položaj in glede na finančni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči, navaja spletni portal slovenskih sodišč.
Šteje se, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka po zakonu o socialnem varstvu.
Brezplačno pravno pomoč po zakonu o brezplačni pravni pomoči izvajajo na okrožnih sodiščih, delovnem in socialnem sodišču, delovnih sodiščih ter na upravnem sodišču.
Mimo tega instituta pomoči pa se lahko tisti, ki potrebujejo brezplačno pravno pomoč, obrnejo tudi na nekatere nevladne in humanitarne organizacije. Enega takšnih projektov bodo v četrtek predstavili tudi v Zvezi prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje v okviru projekta Botrstvo.
