Rezultati glasovanja so pokazali, da so poslanci največje opozicijske stranke SDS glasovali proti noveli. Že med razpravo se je proti noveli izrekla SLS, koalicijske stranke pa so ji po pričakovanju napovedale podporo. Njenemu sprejetju tudi ni nasprotovala NSi.
Še na nedavni seji parlamentarnega odbora za kulturo je kazalo, da bi se koalicija in opozicija - predvsem SDS - lahko poenotili o bistvenih rešitvah novele. Kot edino resnejše odprto vprašanje je namreč ostal le tretji odstavek 65. člen zakona, za katerega je SDS predlagala, naj ga ne bi spreminjali.
Sedanja ureditev določa, da je arhivsko gradivo nekdanjih družbenopolitičnih organizacij odprto brez omejitev, razen če vsebuje občutljive osebne podatke žrtev. Po sprejeti noveli pa gradivo ni dostopno tudi v primerih, ko vsebuje občutljive osebne podatke sodelavcev teh organizacij.
SDS je zato za drugo obravnavo na seji DZ k noveli vložila omenjeno dopolnilo, s katerim predlaga povsem odprt dostop do arhivov nekdanjih družbenopolitičnih organizacij. Hkrati bi morala po dopolnilu arhivska komisija o spornih vprašanjih glede dostopa odločiti v 30 dneh.
Minister za kulturo Uroš Grilc je opozoril, da je dopolnilo nedosledno, saj določa, da je gradivo odprto brez omejitev, hkrati pa govori o tem, v kolikšnem času mora odločiti arhivska komisija. Kot je dejal, arhivska komisija nima kaj delati, če je gradivo odprto brez omejitev.
Novela sicer ureja varstvo dokumentarnega in arhivskega gradiva v fizični in elektronski obliki. Prav tako ureja pogoje dostopnosti do arhivskega gradiva, rokov nedostopnosti, izjemnega dostopa in izjemnega podaljšanja rokov nedostopnosti arhivskega gradiva. Novela arhivsko zakonodajo usklajuje z zakonodajo, ki ureja varstvo osebnih podatkov.
