Kot je minister še dejal na novinarski konferenci o dejavnostih na področju zunanje politike, se o tem sedaj dogovarjajo s Hrvaško, ki se z odprtjem obravnave za javnost načeloma strinja, sam pa meni, da bi bilo to dobro za transparentnost.
Obe državi bi spremembo sporazuma morali tudi ratificirati, je pojasnil in poudaril, da gre za zapleten proces. Če bi vse teklo, kot je treba, bi ustna obravnava lahko potekala junija, je dodal.
Odnose s Hrvaško je Erjavec sicer označil kot dobre, a z dvema resnima odprtima vprašanjema. Poleg poteka meddržavne meje je omenil še vprašanje tožb na Hrvaškem proti LB in NLB.
Znova je izrazil obžalovanje, da si Hrvaška po svoje razlaga memorandum o razumevanju, ki sta ga vladi marca lani sklenili "zato, da bi vprašanje deviznih varčevalcev nekdanje LB urejali v okviru nasledstva". Memorandum tako zelo jasno pove, da do končne rešitve v okviru nasledstva postopki pred hrvaškimi sodišči proti LB in NLB o prenesenih deviznih vlogah varčevalcev stojijo, je poudaril.
Izpostavil je, da "ni bilo nikoli mišljeno, da bodo postopki stali samo leto ali dve". "Ker če bi bilo tako zamišljeno, bi to bilo tudi napisano," je poudaril. Če bi Hrvati takrat to povedali na glas, pa po njegovi oceni ne vlada ne DZ ne bi podprla ratifikacije hrvaške pristopne pogodbe k EU.
Po njegovem mnenju bi bile sicer stvari z memorandumom povsem jasne, če bi sam do konca, do podpisa, vodil pogajanja s hrvaško stranjo o memorandumu, torej "če ne bi prišlo do prekinitve zadnji teden".
Pred koncem pogajanj o memorandumu je namreč takratni premier Janez Janša 15. februarja lani dogovor o zadnjih podrobnostih predal državnemu sekretarju v svojem kabinetu Tonetu Kajzerju, ki je memorandum nato tudi parafiral, Janša pa 11. marca na Mokricah s hrvaškim kolegom Zoranom Milanovićem tudi podpisal.
"Bodite prepričani: dokler sem se jaz pogajal, ni bilo nikdar govora o enem ali dveh letih, treba pa je vedeti, da je Hrvaška po podpisu memoranduma sprejela nov zakon, ki omogoča po njihovem pravu zastoj postopkov za eno ali dve leti," je dodal Erjavec. "To me spominja na lex Perković," je še pristavil.
Je pa minister zavrnil možnost, da bi to vprašanje reševali z arbitražo, za kar se zavzema njegova hrvaška kolegica Vesna Pusić. Po njegovih besedah arbitraža "ne pride v poštev", saj želi Hrvaška v arbitraži reševati le svoje terjatve do LB, ne pa tudi terjatev LB do hrvaških podjetij.
Poudaril je še, da želi Hrvaška preko tožb na hrvaških sodiščih dobiti nazaj v proračun sredstva, ki jih je varčevalcem sama izplačala na podlagi teritorialnega načela.
Zaradi nespoštovanja memoranduma so se odnosi med državama zelo ohladili, tudi na osebni ravni, je še dejal Erjavec, saj se Slovenija zaradi hrvaškega "novega tolmačenja" memoranduma čuti izigrano.
Ponovil je, da tudi v primeru pravnomočnosti sodb na Hrvaškem v Sloveniji ne bodo izvršljive, saj so v nasprotju s slovensko zakonodajo. Po ministrovi oceni drugi ukrepi proti Hrvaški zaradi nespoštovanja memoranduma, ki je mednarodna pogodba, tako ne bodo potrebni. Če bi se pokazalo - v kar pa ne verjame -, da bi bile tožbe izvršljive, pa bodo sprožili meddržavni spor, je dodal.
Zavrnil je še možnost tožbe na Evropskem sodišču za človekove pravice, saj ne gre za kršitve človekovih pravic posameznika - hrvaškim varčevalcem so bile namreč prenesene devizne vloge izplačane -, temveč samo za to, da želi hrvaška država napolniti svoj proračun.
