V luči obeh navedenih ustavnih načel je predlog, da kazniva dejanja umora, ki so kvalificirana oziroma hujša oblika kaznivega dejanja uboja, utemeljen in sorazmeren z vidika varovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, so prepričani predlagatelji novele.
To je po njihovem mnenju še posebej pomembno v luči delovanja nekdanje tajne politične policije, Službe državne varnosti (SDV), "ki je še do konca osemdesetih let nezakonito in skrivoma ugrabljala in morila domače in tuje državljane".
Ocenjujejo, da je pravica svojcev in potomcev oseb, ki so bile umorjene na okruten način, ne da bi ti sploh vedeli, kje so njihovi posmrtni ostanki, da se pokojne dostojno pokoplje in da bodo odgovorni kazensko odgovarjali. To po navedbah predlagateljev novele sledi slovenski ustavi in Resoluciji Evropskega parlamenta o evropski zavesti in totalitarizmu.
V SDS so še spomnili, da je komisija DZ za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti nedavno obravnavala primer oziroma vlogo SDV pri usmrtitvi hrvaškega študenta Stjepana Crnogorca in hrvaškega emigranta Nikice Martinoviča, ki sta se zgodili v 70. letih prejšnjega stoletja.
Nov kazenski zakonik je začel veljati novembra 2008, doslej je bil dvakrat noveliran. Reforma kazenskega prava v Sloveniji pa se mora, tako predlagatelji tokratne novele, nadaljevati.
