Z dnem uveljavitve novele zakona bodo na spletni strani Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) objavljeni natančni podatki o vsakem posameznem kreditu, ki so bili nanjo preneseni v okviru sanacije bank, je danes na novinarski konferenci v Ljubljani napovedala informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar. "Smo trdno prepričani, da ima javnost, ki zdaj plačuje visoko ceno za bančno luknjo, pravico izvedeti te podatke," je dodal Virant.
Ob tem je informacijska pooblaščenka poudarila, da seveda ne gre v vseh primerih za kazniva dejanja. Na DUTB bodo prenesene tudi terjatve do podjetij, ki so resnično zašla v škripce zaradi recesije, je dejala.
Javnosti pa bo dostopnih še veliko več podatkov o poslovanju podjetij v državni lasti, ki so ji zdaj skriti. Tako kot že zdaj velja za javni sektor, bodo tudi v podjetjih v večinski državni ali občinski lasti javne tako donatorske in sponzorske pogodbe kot tudi odvetniške in svetovalne pogodbe, prav tako pa tudi plače, odpravnine in druge bonitete članov uprav in nadzornih svetov.
Po Virantovih besedah gre za majhen zakon za notranje ministrstvo, vlado in DZ, a velik skok za davkoplačevalske interese. "Če zakon ne bi bil sprejet, bi bil zame to tak šok, da ne bi imel več kaj iskati na notranjem ministrstvu in v politiki nasploh," je dejal.
Na sprejem novele zakona komaj čaka tudi predsednik Komisije za preprečevanje korupcije Goran Klemenčič v odstopu, ki je še posebej zadovoljen, da bo dostop do teh podatkov možen tudi za nazaj. To bo prineslo ogromne spremembe pri transparentnosti porabe državnega denarja, je ocenil in napovedal tudi nadgradnjo aplikacije Supervizor.
Vlada je predlog novele zakona o dostopu do informacij javnega značaja posredovala v obravnavo v DZ oktobra lani, ko je Virant pojasnil, da gre za podjetja v naši skupni lasti, zato imajo državljani pravico vedeti, kaj se v njih dogaja. "Od tega bo odvisno, kako bomo živeli," je poudaril danes.
Spomnil je, da velja za javni sektor obveznost preglednosti poslovanja že od leta 2003, medtem pa so pravila za podjetja v večinski lasti države in občin veliko bolj ohlapna, pa čeprav se v njih obrača veliko več denarja. Prepričan je, da bo javnost pogodb povzročila bistveno bolj odgovorno ravnanje z denarjem teh podjetij in zmanjšala korupcijska tveganja.
"Uprave bodo petkrat premislile, preden bodo dodelile kakšno donacijo, podpisale marketinško pogodbo ali sklenile kakšen fiktiven posel," je napovedal. Javnost podatkov pa bo po njegovih besedah naplavila tudi primere, ko bodo podani sumi kaznivih dejanj, s čimer se bo olajšalo delo preiskovalnim organom.
Tako informacijska pooblaščenka kot predsednik Komisije za preprečevanje korupcije sta spomnila, da sta že več let opozarjala na problem nepreglednosti poslovanja podjetij v večinski lasti države. "Prikrivanje podatkov in mahinacije z denarjem so se začele širiti iz javnega sektorja v zaprt paradržavni sektor in že pred leti je napočil čas, ko je bilo treba nekaj narediti," je opozorila Nataša Pirc Musar.
Sprejem novele zakona o dostopu do informacij javnega značaja bo tudi prvi iz svežnja ukrepov, ki jih je v začetku decembra posredovala protikorupcijska komisija v odstopu. V kratkem bo DZ sprejel tudi zakon o Slovenskem državnem holdingu, v novi koalicijski pogodbi pa bo zapisana namera celovite revizije projekta šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj, je naštel Virant.
Ministrstvo za finance medtem pripravlja novelo zakona o javnem naročanju, ki bo vključila rešitev za centralizacijo javnega naročanja v zdravstvu, pa tudi vključitev slovenskih javnih naročil v javna naročila katere od drugih držav.
Pripravljene so tudi spremembe protikorupcijske zakonodaje, ki jih trenutno ocenjujejo pravni strokovnjaki, na podlagi tega pa bo notranje ministrstvo sprocesiralo nadaljnjo obravnavo zakona. Zakon, ki bo omogočal odpoklic župana, bo šel v prihodnjih tednih v koalicijsko usklajevanje, v DZ pa ga bodo tokrat poslali kot vladni predlog. Pripravlja se tudi ureditev možnosti prenehanja javne funkcije v primeru kršitve protikorupcijske zakonodaje, je še povedal Virant.
