Besedilo predloga zakona je v takšni ali drugačni obliki znano že nekaj mesecev, vlada pa ga je v DZ poslala v začetku decembra. Na njegov 23. člen je minuli konec tedna za TV Slovenija opozoril nekdanji gospodarski minister Matej Lahovnik.
Marca 2010 sprejeti zakon o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v državni lasti in samoupravnih lokalnih skupnosti osnovno plačilo direktorjem veže na povprečno bruto plačo v družbi oz. skupini. Ker ga je pripravilo takratno gospodarsko ministrstvo, je dobil tudi vzdevek Lahovnikov zakon.
Lahovnik napoveduje, da bodo lahko menedžerji v gospodarskih družbah v okviru Slovenskega državnega holdinga glede na besedilo predloga zakona o holdingu spet dobivali vrtoglave plače.
Poudarja namreč, da bodo lahko državna podjetja v lasti holdinga odpravila omejitve fiksnih plač vodilnih, ki so po Lahovnikovem zakonu glede na velikost podjetja omejene na tri- do petkratnik povprečnih bruto plač v družbi ali skupini.
Predlog zakona o holdingu se pri sprejemanju politik prejemkov na skupščinah namreč ne sklicuje na Lahovnikov zakon, ampak na "zakonodajo, ki ureja delovanje gospodarskih družb".
Temeljni zakon, ki ureja delovanje gospodarskih družb, je zakon o gospodarskih družbah. Ta pri določitvi politike prejemkov članov uprave in izvršnih direktorjev skupščina sledi trem načelom.
Politika prejemkov članov uprave in izvršnih direktorjev naj bi spodbujala dolgoročno vzdržnost družbe in zagotavljala, da so prejemki v skladu z doseženimi rezultati in finančnim stanjem družbe.
Prejemke lahko sestavljata fiksni in variabilni del. Variabilni del prejemkov mora biti odvisen od vnaprej določenih in merljivih meril. Skupščina lahko določi najvišji znesek variabilnega dela in tudi najvišji znesek odpravnine.
Predlog zakona o holdingu navaja, da mora biti najvišje dovoljeno fiksno izplačilo vodilnim v podjetjih v okviru holdinga, dovolj visoko, da nadzornikom omogoča privabitev vrhunskih in motiviranih strokovnjakov, obenem pa preprečuje neutemeljeno visoka plačila glede na potrebe, uspešnost in finančno stanje družbe. Obenem zakon predvideva najvišji dovoljeni znesek variabilnega dela prejemkov in odpravnin
Na Lahovnikova opozorila sta se danes že odzvala predsednika DeSUS in SD Karl Erjavec in Igor Lukšič.
Erjavec se je danes pred kolegijem pri premierki Alenki Bratušek izrekel proti odpravi omejitev višine plač vodilnih v državnih podjetjih. Dokler podjetja spet ne bodo cvetela, ustvarjala visoke dobička in zaposlovala mlade, bi morala ureditev ostati takšna, kot je.
Prvak DeSUS je proti temu, da bi odpravili omejitev višine menedžerskih plač. Podpira namreč, da so plače omejene. Ko bodo podjetja cvetela, imela polno dobička in zaposlovala mlade, me tudi ne moti, če imajo menedžerji višjo plačo, je dejal Erjavec.
Lukšič pa je na današnji novinarski konferenci dejal, da Slovenija ne prenese prevelikih razlik v plačah. Po besedah predsednika SD se morajo tega zavedati tudi menedžerji.
Po kolegiju je Erjavec povedal, da je to vprašanje sprožil in da bo koalicija področje v parlamentarnem postopku ustrezno uredila.
Vsi v koaliciji namreč po njegovih besedah ocenjujejo, da bi bilo neprimerno, da bi si v tem položaju menedžerji v državnih podjetjih lahko prosto določali plače. Glede tega bo torej koalicija k predlogu zakona bodisi vložila dopolnila ali pa vprašanje uredila na kak drug primeren način, je dodal predsednik DeSUS.