Javni bodo podatki o komitentu, o višini kredita, o tem, kdo ga je odobril, o zavarovanjih in o bruto stanju dolga, je danes novinarjem povedal notranji minister Gregor Virant. DZ naj bi novelo zakona sprejel še ta mesec, sam pa ne pričakuje tožb ljudi, saj - kot je dejal - jih ne more biti, če bo podlago za razkritje teh podatkov dal zakon.
Na vprašanje, da gre vendarle za davčno tajnost, pa je Virant odvrnil, da bo novela zakona jasno in eksplicitno določala, da v teh primerih izjeme iz zakona o dostopu do informacij javnega značaja ne veljajo. "Tu je namreč javni interes tako močan, da ga bo zakonodajalec sam prepoznal kot močnejšega od interesov, zaradi katerih se varuje bančna tajnost," je dejal.
Dopolnila, da se za javne štejejo omenjeni podatki iz kreditnih pogodb, so vložile koalicijske stranke PS, SD, DL in DeSUS. Javni bodo vrsta in vrednost kreditnega posla, kreditojemalec, datum sklenitve pogodbe, organ, ki je posel odobril, člani organa ter člani uprave in člani nadzornega sveta banke v času odobritve kredita, predmet zavarovanja in njegova vrednost ter končno bruto stanje vrednosti posla na dan prenosa na DUTB.
Dostop do informacij javnega značaja je zavezana zagotavljati DUTB, in ne banka. Objavila jih bo pregledno na svojem portalu, in sicer ne le zadnjo kreditno pogodbo, pač pa tudi vse pred njo, je povedal Virant. DUTB bo morala sprejeti interni akt za razkritje predpisanih informacij v roku enega meseca po uveljavitvi novele zakona, spletno objavo pa zagotoviti v treh mesecih.
Izjemi za razkritje teh podatkov sta primera, da bi razkritje osebnega podatka pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov ter kadar bi razkritje podatka škodovalo izvedbi postopka. Vendar pa se dostop do zahtevane informacije izjemoma dovoli, če gre za podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, torej v splošnem za funkcionarje in javne uslužbence velja, da ne gre za varovane osebne podatke.
DUTB je zavezana omogočati dostop do informacij javnega značaja v skladu z zakonom, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in proaktivno razkriva javnosti informacije, ki so pomembne za njegovo poslovanje, kot velja za javne delniške družbe, izhaja iz novega dopolnila. V skladu z njim želijo zagotoviti, da je DUTB zavezanec za dostop do informacij javnega značaja tudi skladno s to novelo zakona.
Za predlog novele, ki širi obveznost posredovanja tovrstnih informacij z organov javnega sektorja tudi na podjetja v večinski lasti države ali občin, je DZ lansko jesen brez glasu proti ocenil, da je primeren za nadaljnjo obravnavo. Koalicija pa z novim dopolnilom bolj jasno razmejuje med tistimi poslovnimi subjekti pod prevladujočim vplivom, kjer gre za gospodarske družbe, in tistimi, kjer gre za druge pravne osebe zasebnega prava (zasebni zavod ali inštitut).
Kot piše v obrazložitvi njihovih dopolnil, objavljenih na spletni strani DZ, obsežna dokapitalizacija bank, pri katerih obstajajo slabi krediti z denarjem davkoplačevalcev, prenos slabih kreditov na DUTB in nadaljnje poslovanje DUTB predstavljajo izredne gospodarske razmere, ki terjajo visoko mero transparentnosti. Ta je nujni predpogoj za izkaz odgovornega in preverljivo zakonitega in skrbnega ravnanja, kar je bistveno za dosego zaupanja javnosti v navedene ukrepe.
"Pri slabih kreditih gre za ogromno finančno in družbeno škodo in za dejanja, ki so resno ogrozila slovenski bančni sistem. Ker bodo slovenski davkoplačevalci iz svojih žepov plačevali za to, da se bo bančni sistem vzpostavil nazaj, obstaja prevladujoč javni interes za razkritje določenih podatkov v zvezi s slabimi krediti," so zapisali. Zato je namen dopolnil "jasno določiti, da so javno dostopne informacije javnega značaja tudi določeni glavni podatki iz bistvenih dokumentov, povezanih s krediti".
Koalicijske stranke so k predlogu novele zakona predlagale še številna dopolnila, s katerimi v celoti ali delno sledijo mnenju zakonodajno pravne službe DZ.
Nekaj dopolnil je predlagala tudi SDS. Ta med drugim predlaga, da se krog zavezancev za razkritje informacij razširi na odvetnike ali odvetniške družbe, ki poslujejo s poslovnimi subjekti pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, ter na banke, ki so prejele državno pomoč.
Podobno predlaga SLS, ki bi krog subjektov razširila tudi na gospodarske družbe oz. druge pravne osebe zasebnega prava, ki imajo prevladujoč vpliv v družbi na podlagi večinskega deleža vpisanega kapitala, pravice nadzora nad večino oz. možnost imenovanja več kot polovice članov poslovnega organa, organa upravljanja ali nadzornega organa, in je bila deležna državnih pomoči ali ukrepov za zagotovitev stabilnosti finančnega sistema.
