Po ocenah ministrstva za kmetijstvo in okolje je v Sloveniji med 17.000 in 18.000 hektari obdelanih vinogradov, od katerih je v register pridelovalcev grozdja vpisanih dobrih 16.000 hektarov površin, medtem ko se pridelek prijavlja le s 13.500 hektarov.
Ocenjuje se, da je večina neevidentiranega pridelka sicer namenjenega lastni predelavi, ga pa gre nekaj tudi v promet brez predpisanih listin in ustrezne označitve, predvsem prek gostinskih obratov. Novela zakona zato širi pristojnosti vinarskih inšpektorjev na nadzor nad prometom z vinom v gostinskih obratih ter omejuje točenje neustekleničenega vina.
Po novem bodo lahko neustekleničeno vino točili le še pridelovalci v lastnih proizvodnih obratih, v gostinskih obratih pa bo prepovedano. Prepoved pa ne bo veljala za vino iz inox posod preko naprav za točenje oz. t.i. šankomatov. Večina vina, ki ga nudijo gostinski obrati kot odprto vino, se sicer toči na takšen način.
Z novelo zakona se tudi poenostavlja postopek kaznovanja ter zvišuje kazni za prekrške, in sicer za večje prekrške za trikrat, za manjše pa za 50 odstotkov. V SDS so predlagali nekaj blažje kazni, a njihovo dopolnilo ni dobilo zadostne podpore.
Novela tudi določa, da se bo za vsako leto določilo skupno pridelavo vina in grozdja v celotni Sloveniji. Pristojnost nadzora nad sporočanjem podatkov v register pridelovalcev grozdja in vina bodo pridobile tudi upravne enote, s čimer naj bi se omogočilo bolj obsežen in učinkovitejši nadzor.
