Novela zakona med drugim prinaša novosti na področju samozaposlenih, s katerimi želi poskrbeti za njihov privlačnejši status, na področju javnih zavodov pa nalaga pripravo srednjeročnih strateških dokumentov, pripravo strateških aktov na področju kulture pa nalaga tudi občinam oziroma lokalnim skupnostim. Predlog ureja le najnujnejše spremembe, kar je sprožilo pomisleke več poslancev, ki si želijo več sistemskih rešitev.
Minister je poudaril, da je novela zakona preživela obširno javno razpravo. Osredotočili so se na ključna področja, ki se lahko uveljavijo takoj po sprejetju zakona, področje pa je tako široko, da zahteva korenitejše spremembe, ki jih bodo rešili s poznejšimi ukrepi oziroma z oblikovanjem novega predloga zakona, ki bo, kot je že matičnem odboru dejal Grilc, pripravljen v dveh mesecih.
Tokratni zakon po njegovih besedah uvaja nekaj konkretnih rešitev, med drugim uvaja nove instrumente za samozaposlene - kulturne žepnine, izvajanje brezplačnega računovodstva za vse, ki so v slabšem finančnem položaju, ter ureja zagotovitev bolniške, daljše od 31 dni, je povedal.
Največ pozornosti so poslanci namenili delu, ki se nanaša na pokojnine za baletne umetnike. Nekateri so menili, da bi bilo problematiko baletnih plesalcev treba urediti sistemsko. Po mnenju Marka Pavlišiča (DL) je predlagana novela v nasprotju s siceršnjim poklicnim zavarovanjem, saj priznavanja dodatnih pravic nekim skupinam brez zagotovljenih sredstev le večajo proračunsko luknjo.
Grilc je pojasnil, da so želeli zaščititi specifičen poklic baletnika, ki traja od 20. do 35. leta oziroma izjemoma do 40. leta. Doslej se je baletnikom dodala le četrtina zavarovanja, po novem pa predlagajo, da bi se jim dodala polovica. Gre za 250 evrov starostne pokojnine, kar je, kot je poudaril, mizerno. Pa vendar je to minimum, ki ga želi ministrstvo zagotoviti, je poudaril. To je 16.000 evrov na letni ravni, ki jih bo krilo ministrstvo, je dodal minister.
