Okroglo mizo z naslovom Volilni sistem in kriza sta pripravila Društvo za ustavno pravo Slovenije in Katedra za ustavno pravo ljubljanske pravne fakultete v sodelovanju z Inštitutom za ustavno pravo. Na pogovoru so se slovenskim kolegom pridružili tudi profesorji ustavnega prava iz Hrvaške ter nekateri zgodovinarji, politologi in drugi.
Kot je uvodoma posvaril Franc Grad, je treba biti pri uvajanju sprememb volilnega sistema previden, saj so posledice lahko zelo nepredvidljive. Slovenci smo na primer veliko institutov prevzeli od Nemcev, vsi po vrsti pa delujejo drugače kot v Nemčiji.
Emil Pintar je kot slabost sedanjega sistema označil odločilno vlogo strank, medtem ko sistem v celoti odriva civilno družbo in njene institucije, nastajajo pa tudi bele lise oz. območja, ki nimajo svojega predstavnika. Podobno menijo tudi drugi zagovorniki kombiniranega volilnega sistema, med katerimi sta bila tudi Ciril Ribičič in Ivan Kristan.
Ribičič večinski sistem vidi kot stabilnost vlade brez legitimnosti, proporcionalni pa po njegovem ne omogoča personalizacije, izbor je reduciran na politične stranke in liste. Medtem pa kombiniran volilni sistem po njegovem prepričanju krepi stabilnost vlade na legitimnih temeljih in spodbuja sodelovanje namesto polarizacije, poudarjena je personalizacija.
Saša Zagorc se je dotaknil aktualnih predlogov za spremembe. Mnenja je, da zaradi uvedbe absolutnega preferenčnega glasu praktično ne bo sprememb, absolutno prednost bodo imeli tisti, ki so širše politično znani, še vedno bo veliko odvisno od volje političnih strank. Potrebo po razpravi vidi zlasti pri drugi predlagani spremembi - dvigu volilnega praga iz štirih na pet odstotkov - ker bi ta sprememba imela vsebinske učinke.
Janeza Pogorelca pa preseneča zadržanost, ki jo imajo nekateri do dviga volilnega praga. Ocenjuje, da je v tako majhni državi, kot je Slovenija, intelektualnih, kadrovskih in tudi finančnih potencialov za dve do štiri stranke, pri večjem številu strank pa se ti potenciali dodatno razdrobijo, prihaja tudi do težav pri sestavljanju koalicij. Majhne stranke pa so v koalicijah jeziček na tehtnici in dobijo večji pomen, kot bi jim šel glede na volilni izid.
Tudi Drago Zajc je opozoril, da ni vse v doseganju maksimalne reprezentativnosti, ampak je tu tudi vprašanje stabilnosti vlade. Večina posttranzicijskih držav je določila petodstotni volilni prag in imajo v vladah nekoliko manj strank kot Slovenija, kar jim morda omogoča tudi nekoliko boljše spopadanje s krizo, ugotavlja Zajc. Tako se mu zdi koristno razmišljati v smeri povečanja volilnega praga in se morda približati kombiniranemu sistemu.
