Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je v javnem pismu, ki ga je na politični vrh naslovila v torek, izpostavila, da so sami predlagali celotno revizijo projekta Teš 6. Pri tem so imeli podporo predsednice vlade Alenke Bratušek, finančnega ministra Uroša Čuferja in predsednika uprave SOD Tomaža Kuntariča, a naleteli na odklonilen odziv predsednika računskega sodišča.
Kot navaja KPK, so na sestanku pri predsednici vlade 28. avgusta sklenili, da računsko sodišče zadevo ponovno premisli ali da poiščejo druge rešitve. Vendar se ne eno ne drugo ni zgodilo, pravijo v KPK.
Vesel pravi, da si računsko sodišče že vsaj deset let prizadeva za možnost revidiranja poslovanja družb v posredni državni lasti, a te pristojnosti še niso dobili. Zato je Vesel na omenjenem sestanku opozoril, da bi to vprašanje veljalo rešiti sistemsko, ne pa le za eno investicijo. Vendar se še nič ni spremenilo, čeprav bi se lahko po Veselovih besedah to zgodilo pri spremembi zakona o Slovenskem državnem holdingu. Računsko sodišče je na novelo zato dalo pripombe, je poudaril.
Opozoril je tudi, da ne gre za to, da računsko sodišče tovrstne revizije ne bi želelo opraviti, ampak je v zahtevanem obsegu ne more opraviti.
Računsko sodišče je sicer dobilo nekaj dokumentacije, a so ocenili, da bi bili relativno neučinkoviti, je nadaljeval. Investicijo vodi Teš sama, Holding slovenskih elektrarn pa skupaj z vlado izdaja zgolj poroštva. In računsko sodišče lahko pri reviziji sodeluje zgolj tukaj, je pojasnil Vesel.
Spomnil je, da je za ta primer oblikovana posebna skupina policije, s tem se ukvarja tudi tožilstvo in pa Evropski urad za boj proti goljufijam ter KPK.
Prav tako je Vesel poudaril, da na sestanku niso sklenili, da mora kdorkoli komurkoli odgovarjati, temveč da vsak poišče primerne rešitve. Sami so pridobili vso možno razpoložljivo dokumentacijo in opravili dva sestanka z vodstvom SOD in jim tudi podali svoje predloge.
Današnji podpis sicer prinaša tako izmenjavo strokovnjakov in informacij kot nudenje dodatnega izobraževanja in usposabljanja med obema institucijama. Prvi mož policije Veniger pričakuje, da bodo rezultati kmalu vidni.
S podpisom sporazuma želi računsko sodišče poglobiti že tako dobro sodelovanje s policijo v zadnjih letih, pa je pojasnil Vesel. To sodelovanje želijo poglobiti tudi zato, ker računsko sodišče pri svojem delu zaznava številne znake kaznivih dejanj. Dogaja se tudi, da znake kaznivih dejanj zaznajo v primerih, ko ne opravijo revizije ali pa posamezna ravnanja ne sodijo v revidirano obdobje, je pojasnil Vesel.
Tudi Veniger je prepričan, da bo današnji podpis še izboljšal že tako dobro medsebojno sodelovanje obeh organov. Ob tem je spomnil, da policija vse bolj aktivno preiskuje vse vrste gospodarskega kriminala, zato jim bo sporazum v veliko pomoč.
Omenil je, da je avgusta na Nacionalnem preiskovalnem uradu ustanovil skupino za boj proti sistemski korupciji, ki deluje pod vodstvom kriminalista Roberta Slodeja. Skupina že dela, trenutno se ukvarja z zdravstvom, je dejal Veniger, ki se sicer strinja, da marsikatera težava izhaja tudi iz naše zapletene zakonodaje. A kot pravi, jim vlada prisluhne, ko naletijo na težave, tukaj je izpostavil spremembo zakona o bančništvu, ki jim je olajšala preiskovanje tega področja.
KPK med drugim predlaga tudi ustanovitev inšpekcije za področje javnih naročil. Vesel pravi, da je naša zakonodaja na področju javnega naročanja povsem prilagojena evropskim predpisom. Da pa praksa temu ni prilagojena, imamo več vzrokov, je še dodal. In nad javnimi naročili bdi kar nekaj institucij, zato bi morali to vprašanje nekoliko bolj pretehtati, je pojasnil.
