Senat KPK odstopa iz protesta
Klemenčič je v izjavi za javnost poudaril, da ne odstopajo iz obupa, nemoči, pritiskov ali ker jim je zmanjkalo volje za delo, pač pa iz protesta. Spomnil je, da so odstop napovedali že ob objavi januarskega poročila o premoženjskem stanju predsednikov političnih strank, če se ne bo nič spremenilo. In po njihovem se tudi ni.
Vodstvo KPK odstopa, ker ne morejo več pristajati na to, da se vprašanje korupcije politizira in da je predmet čistega populizma, je povedal Klemenčič. Podpredsednik KPK Praprotnik pa je dodal, da so se zaleteli v zid, prek katerega s sedanjo zakonodajo ne morejo, ker za to nimajo ustreznih pooblastil in orodij.
Komisija namerava s svojim delom nadaljevati do imenovanja nove ekipe, a najdlje do 1. marca prihodnje leto.
Zaposleni na protikorupcijski komisiji so v prvem odzivu na odločitev senata komisije izrazili razočaranje nad razmerami v Sloveniji, da so tako slabe, da so pripeljale do odstopa vodstva komisije. Po njihovem mnenju bi moral biti odstop znak za rdeči alarm celotni družbi, sicer pa obljubljajo, da si bodo ne glede na odstop še naprej po najboljših močeh prizadevali preprečevati in zatirati korupcijo.
Predsednik republike Borut Pahor je bil o odstopu obveščen že v sredo, danes pa je tudi prejel odstopno izjavo. Ob tem pa je sporočil, da razume razloge za odstop, a se z odločitvijo vodstva KPK ne strinja. Kot so sporočili iz predsednikovega urada, si bo Pahor prizadeval bo, da bo nov senat komisije imenovan čim prej in da bodo v njem zaupanja vredne osebnosti.
Predsednik republike bo sicer imel tudi glavno besedo pri izbiri novega vodstva komisije. Odločitev o tem bo sprejel na podlagi predlogov izbirne komisije, ki jo bodo sestavljali po en predstavnik vlade, državnega zbora, sodnega sveta, uradniškega sveta in neprofitnih organizacij.
V političnih vrstah zaradi odstopa KPK zaskrbljeni, a iz različnih razlogov
Predsednica vlade Alenka Bratušek je v izjavi za medije poudarila, da je komisija po njenem mnenju doslej opravila veliko delo in da zato težko razume odstop iz protesta ali nemoči. Vsekakor pa je treba opozorila KPK jemati zelo resno, je zapisala in izrazila željo, da bi senat glede odstopa ponovno premislil in nadaljeval začeto delo.
Predsednika DZ Janka Vebra je protestni odstop presenetil. Po njegovem mnenju bo to zagotovo upočasnilo reševanje težav s korupcijo. V odzivu je poudaril, da sta DZ in KPK v zadnjem času dobro sodelovala in dosegla velik premik.
Parlamentarne stranke so sicer odstop vodstva KPK sprejele zelo različno. Predsednik SDS Janez Janša, ki je bil tudi sam deležen očitkov KPK, je na družbenem omrežju Twitter zapisal, da je KPK raje odstopila, kot da bi preiskala korupcijo v bankah in Mestni občini Ljubljana. Po navedbah predsednika SDS je KPK slovenska posebnost, tako kot Forum 21, in da ne obstaja nikjer v EU.
Vodja poslanske skupine PS Jani Möderndorfer je na novinarski konferenci izrazil obžalovanje. Po njegovih besedah so prav zdaj že vidni tudi prvi rezultati preteklega in sedanjega dela. "Če si bodo premislili, imajo še vedno to možnost in imajo tudi našo podporo, če si ne bodo, pa je smiselno, da se čim prej imenuje nove člane in na ta način tudi nadaljuje že začeto delo," je še povedal Möderndorfer.
Predsednik SD Igor Lukšič medtem v odstopu KPK vidi opozorilo, da je proces očiščevanja slovenske družbe in politike zastal. "Želim si, da najdemo moč za nove korake v pravo smer, saj se nam čas izteka," je zapisal. Po mnenju vodje poslanske skupine SD Matjaža Hana je odstop "resen signal javnosti, da je s korupcijo v državi nekaj hudo narobe". Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak pa je na Twitterju zapisala, da sicer razume frustracijo KPK, posameznih ministrov in drugih, a da je oditi najlažje.
Po mnenju predsednika DL in notranjega ministra Gregorja Viranta je odstop vodstva KPK izjemno zaskrbljujoč. Po njegovem mnenju glavno odgovornost za odstop nosijo tisti politiki, ki so sistematično rušili avtoriteto komisije, jo diskreditirali in zaničevali njene odločitve. Virant je v sporočilu za javnost zapisal, da je odstop "zlovešče znamenje nevarnosti, da bo v Sloveniji lopovščina zmagala nad poštenjem".
Vodja poslancev DeSUS Franc Jurša pa je dejal le, da je odstop članov komisije njihova odločitev, njega pa "ta odločitev ne moti".
Predsednik SLS Franc Bogovič je v izjavi za medije izpostavil, da smo v tednu, ko se odstopi iz obupa ali protesta kar vrstijo, v tednu, ko se v kamionih vozi gotovina iz države. V naši državi je res nekaj hudo narobe, je dodal. A to po njegovi oceni ni le nezaupnica politiki, temveč zlasti nedelovanju organom pregona in pravosodja.
Po oceni predsednice NSi Ljudmile Novak je odstop komisije resen alarm tudi za vse organe pregona. "Če odstopi minister zato, ker je nemočen in ne more zmagati v boju s korupcijo, če zato odstopi celotna KPK, je to jasen znak, da je v državi nekaj hudo narobe in da se moramo bolj resno spopasti s korupcijo," pravi Novakova.
Odzvali so se tudi v zunajparlamentarnih strankah. V Zares menijo, da bi bilo dobro, da bi KPK nadaljevala s svojim delom, saj je s sistematičnim obravnavanjem primerov korupcijskih praks zdramila javnost in zahtevo po politični transparentnosti dvignila na raven kulturnega in političnega imperativa. V Trsu pa dodajajo, da mora biti klic na pomoč borcev proti korupciji zadnji poziv državljanom, da s političnimi elitami, ki so nam vladale zadnja desetletja, ne moremo pričakovati rešitve iz krize v katero so nas tudi pripeljale, zato upajo, da se bodo temu klicu odzvali.
Prav tako se je ob tej priložnosti oglasil koprski župan Boris Popovič, ki ne razume, proti komu lahko protestira protikorupcijska komisija. V izjavi za javnost je izrazil prepričanje, da je narod tisti, ki protestira proti komisiji in proti vsem organom, ki izigravajo ljudi.
Zaskrbljeni tudi na vrhovnem sodišču, v policiji odstop KPK obžalujejo
Po današnjem odstopu članov KPK so "zaskrbljenost nad stanjem v družbi" izrazili tudi na Vrhovnem sodišču RS. "Ciljno usmerjeni napadi na nadzorne in druge državne institucije dobivajo že takšne razsežnosti, da terjajo resen in takojšen razmislek o primernosti prevlade političnega nad strokovnim diskurzom v vseh segmentih družbe, ter o tem, kaj kot država sploh želimo," je v odzivu za STA sporočil tiskovni predstavnik vrhovnega sodišča Gregor Strojin.
V policiji pa so odločitev vodstva KPK sprejeli z obžalovanjem. "V zadnjih letih je KPK predstavljala vodilno institucijo v boju zoper korupcijo in je opozorila na številne probleme v državi in tudi nakazala rešitve zanje," so opozorili v policiji in poudarili, da je bilo sodelovanje s KPK odlično.
Odstop vodstva KPK sta za STA komentirala tudi nekdanja direktorja policije Jože Romšek in Janko Goršek. Goršek je opozoril, da je korupcija, zlasti sistemska v Sloveniji resen problem. Zato je tudi prav, da se o tem govori v javnosti, saj bi se v nasprotnem primeru ustvaril "idealen poligon" za razraščanje korupcije do neobvladljivih razsežnosti, je dejal.
Romšek pa enega izmed razlogov za današnjo odločitev vodstva KPK vidi v nedorečeni zakonodaji. "Marsikomu, s čigar ravnanjem se sicer ne strinjam, bi lahko pritrdil, da je naša zakonodaja na to temo precej pomanjkljiva," je dejal za STA.
Nekdanji predsednik KPK Drago Kos pa je bil do poteze aktualne komisije izjemno kritičen, saj da je to neresno, neodgovorno in izdaja zaupanja tako slovenskih državljanov kot osebja v komisiji. Prav tako so poskrbeli za slabo popotnico novi komisiji, je dejal za STA.
Odstop po oceni nevladnikov in gospodarstvenikov odraža razmere v Sloveniji
Odstop vodstva KPK po mnenju generalnega sekretarja društva Integriteta Vida Dorie odraža dejansko stanje v Sloveniji. Kot je dejal za STA, "se namreč pričakuje odgovornost organov pregona in neodvisnih nadzornih institucij, ne pa tudi odgovornost tistih, ki sprejemajo in kreirajo celoten sistem".
Kot je dodal Doria, odstop očitno kaže, da neke neodvisne nadzorne institucije ne morejo delovati v skladu z etiko, integriteto in transparentnostjo, saj jih praktično politika konstantno onemogoča.
V Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) obžalujejo odstop vodstva KPK. Menijo, da ta odstop prav v času najbolj potrebnega boja zoper korupcijo simbolizira tragičnost razmer v Sloveniji. Tako GZS poziva vse pristojne, "da se mora boj proti korupciji v Sloveniji stopnjevati, ne le nadaljevati". "V razmerah odstopa vodstva tako pomembne ustanove je odgovornost vseh, ki bodo soodločali o novem vodstvu KPK, izjemnega pomena," menijo na zbornici.
Goran Klemenčič je vodenje komisije prevzel septembra 2010. Najodmevnejši primer komisije je bilo poročilo o nadzoru nad premoženjskim stanjem predsednikov strank DZ, ki je povzročilo koalicijsko krizo, pozneje pa tudi razpad tedanje Janševe vlade. Z vrha PS pa se je umaknil Zoran Janković. Med pomembnejšimi projekti KPK v tem času zagon Supervizorja.
Komisija se je v času svojega delovanja soočala s pomanjkanjem kadra. Število zaposlenih namreč ni sledilo povečanemu obsegu dela. KPK je namreč lani zaključila 1888 prijav suma koruptivnih ravnanj in drugih kršitev protikorupcijske zakonodaje, kar je največ od leta 2004, ko so jih prejeli in rešili 55.
