Kot je na novinarski konferenci v Ljubljani pojasnil Janša, je resolucijo pripravilo predsedstvo EPP in jo v torek predlagalo v sprejetje politični skupščini EPP, ki je najvišji organ stranke. Ta jo je nato sprejela soglasno. Resolucije niso predlagale slovenske stranke, ki so članice EPP, v SDS so besedilo resolucije celo prvič videli šele v torek, je zatrdil.
Kot je pojasnil, je resolucija nastala na podlagi obiska delegacije EPP poleti v Sloveniji, ki se je pogovarjala z vrsto predstavnikov slovenske politike, sodstva in civilne družbe. Janša je sicer v sredo slišal, da je bil član te delegacije zgrožen, saj je pri nas prvič doživel, da mu je nek minister - obrambni minister Roman Jakič - lagal v obraz.
Obenem je opozoril na napako predsednika SLS Franca Bogoviča, ki je v sredo dejal, da je SLS zavrnila povabilo k pripravi resolucije EPP. Bogovič je, tako Janša, očitno pomešal dve različni resoluciji - obstaja namreč še ena resolucija, ki sta jo res uskladili SDS in NSi in pri kateri SLS ni želela sodelovati, a ta na ravni EPP še ni bila obravnavana.
Prvak SDS je posvaril pred "lahkoto", s katero se nekateri v Sloveniji odzivajo na resolucijo EPP, poleg tega pa iz nekaterih odzivov "veje neznanje". Slednje je letelo na sredino izjavo Janje Klasinc (PS), češ da v Sloveniji ni trimesečnega roka za obravnavo pritožb na sodiščih druge stopnje, k spoštovanju katerega v zadevi Patria poziva resolucija.
Kot je spomnil, se je vrh slovenske politike in sodstva poleti v zavezi državljanom obvezal, da bodo višja sodišča pritožbe v vseh zadevah reševala v povprečno treh mesecih. Očitke o tem, da EPP pritiska na neodvisno sodstvo, pa je zavrnil z besedami: "Kako je mogoče stavek, da se pričakuje nepristransko in pošteno sojenje, razglasiti za pritisk?"
Povsem drugače od prvaka največje opozicijske stranke pa očitno meni vladna koalicija, ki je bila do sprejema resolucije EPP danes zelo kritična. V koalicijskih strankah so opozorili predvsem na po njihovem mnenju sporno vmešavanje v sodstvo in konkretne sodne zadeve.
Da je resolucija "pod kritiko", je menil vodja poslanske skupine SD Matjaž Han. Po njegovem je absurdno, da se evropska politična stranka vpleta v slovensko sodstvo, glede na to da je Slovenija v razne integracije prišla tudi s tem, da je sprejela evropski pravni red. Vodja poslanske skupine DeSUS Franc Jurša je izpostavil, da bi morala vsaka stranka razrešiti svoje težave znotraj svoje stranke.
Pravosodni minister Senko Pličanič, ki je član koalicijske DL, se je na resolucijo odzval že v sredo, danes pa je ob robu izredne seje DZ ponovil, da je kakršnokoli izrekanje političnih organizacij o sodnih postopkih, ki še potekajo, neprimerno. Vzbudi se namreč lahko vtis o poskusu vplivanja na odločitev v konkretnem postopku, je dejal.
Odzval se je tudi predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša in opozoril, da je sodstvo po ustavi neodvisna veja oblasti, ki ji je zaupano nepristransko in neodvisno sojenje s ciljem ohranitve vladavine prava. Resolucija je po njegovem politični diskurz, v katerega se sodstvo ne bo vključevalo.
Masleša je še poudaril, da je pravilnost in zakonitost vsake posamezne sodne odločbe mogoče preizkusiti le v postopku s pravnimi sredstvi in to velja tudi v konkretnem primeru. EPP je namreč v svoji resoluciji med drugim izrazila zaskrbljenost zaradi obsodbe Janše v zadevi Patria.
Reakcije so poleg tega danes prihajale tudi iz Evropskega parlamenta - s strani evropskih poslancev iz Slovenije, pa tudi s strani visokih predstavnikov EPP, socialistov in demokratov (S&D) ter liberalcev (Alde). Evropski poslanci iz Slovenije z levega pola so po pričakovanjih ostro kritizirali sredino resolucijo, poslanci iz vrst SDS pa so se ji postavili v bran.
Milan Zver je izpostavil, da se v okviru politične skupščine EPP pač "velikokrat sprejema politične resolucije o situaciji v državah članicah", Romana Jordan pa je spomnila, da EPP v resoluciji opozarja na problem pravne države v Sloveniji, na kar je spomladi opozorila tudi Evropska komisija. Lojze Peterle (NSi/EPP) je ob tem še opozoril, da "glede sodstva resolucija nič ne zahteva, pač pa izraža upanje". In želja po poštenem sojenju se Peterletu ne zdi vprašljiva.
Tanja Fajon (S&D/SD) je nasprotno izpostavila, da gre za "vmešavanje v slovenski pravosodni sistem in notranjo politiko oziroma navadno izsiljevanje". Mojca Kleva Kekuš (S&D/SD) je podobno izpostavila, da "obsojanje pravosodnega sistema neodvisne države iz tujine ni dopustno". Jelko Kacin (Alde/LDS) je ocenil, da v EPP s tožarjenjem in dvolično igro dejansko škodijo slovenski desnici, Ivo Vajgl (Alde/Zares) pa je resolucijo označil kar za "novodobno resolucijo informbiroja".
Vodja politične skupine S&D v Evropskem parlamentu Hannes Swoboda je medtem v zvezi s sredino resolucijo ocenil, da "je škandalozno, da EPP pod vprašaj postavlja neodvisnost slovenskega pravosodja".
Na resolucijo EPP so se že v sredo odzvali tudi v Zavezništvu liberalcev in demokratov za Evropo (Alde), danes pa je bil kritičen tudi vodja njihove politične skupine v parlamentu Guy Verhofstadt. Kot je zapisal, pušča resolucija slab priokus, če že ne gre za vmešavanje v neodvisen sodni proces.
SDS je po drugi strani danes na spletni strani objavila posnetek izjave podpredsednice EPP in namestnice vodje posebne misije EPP, ki je poleti obiskala Slovenijo, Ance Boagiu. Ta je v sredo resolucijo EPP označila kot signal, da socialisti v Sloveniji niso spoštovali demokratičnih pravil, in kot poziv, da je treba ta pravila spoštovati ne le v Bruslju, ampak tudi doma.