Informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar opozarja, da predlog zakona o SDH, ki je še v medresorskem usklajevanju, določa, da se za gospodarske družbe, v katerih ima holding večinski delež ali prevladujoč vpliv, določbe zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, ne uporabljajo.
Takšna rešitev je po njenem prepričanju v neposrednem nasprotju s predlogom novele zakona o dostopu do informacij javnega značaja, ki jo je vlada sprejela 3. oktobra. S to zakonsko spremembo se namreč obveznost posredovanja tovrstnih informacij širi z organov javnega sektorja tudi na podjetja v večinski lasti države ali občin.
Pooblaščenka tako ugotavlja, da je namen te novele ravno povečati preglednost poslovanja gospodarskih družb, v katerih imajo država, lokalne skupnosti ali druge pravne osebe javnega prava večinski delež ali prevladujoč vpliv.
Predlog prenovljenega zakona o SDH pa pomeni po mnenju Informacijskega pooblaščenca neposreden obvod rešitve, ki jo prinaša predlagana sprememba zakona o dostopu do informacij javnega značaja.
Pirc Musarjeva zatrjuje, da je takšnemu predlogu že konec septembra ostro nasprotovala, vendar od ministrstva za finance ni prejela nobenega odziva. V začetku novembra je Informacijski pooblaščenec prejel novo besedilo predloga zakona, v katerem pa naj bi besedilo v delu o dostopu do informacij javnega značaja ostalo nespremenjeno.
Razlogi, zaradi katerih je bila sprejeta omenjena rešitev oz. pripombe niso bile upoštevane, Pirc Musarjevi niso znani. Ker je pri pripravi novele zakona o dostopu do informacij javnega značaja ves čas dejavno sodelovalo tudi finančno ministrstvo, pooblaščenka meni, da tokrat ne gre zgolj za neusklajenost med različnimi ministrstvi pri pripravi resorne zakonodaje.
Zato se sprašuje, ali je imela vlada pri sprejemu novele zakona o dostopu do informacij javnega značaja "resnično namen
povečati transparentnost poslovanja gospodarskih družb, v katerih ima država večinski delež ali prevladujoč vpliv ali je že takrat sprejemala odločitev s figo v žepu".
