Višjo obdavčitev neprijavljenega premoženja je vlada vgradila v predlog novele zakona o davčnem postopku, o katerem je danes DZ na zahtevo poslanske skupine SDS opravil splošno razpravo. "Zaostrujejo se rešitve glede neprijavljenega premoženja, kar pozdravljamo," je predlog podprl Andrej Šircelj (SDS).
Enega najbolj očitnih primerov nesorazmerja v prihodkih in premoženju je izpostavil Matej Tonin (NSi): "Otroka pripelje v vrtec v vozilu, ki je vredno 150.000 evrov, vrtec ima pa zastonj."
Če davčni zavezanec, fizična oseba razpolaga s sredstvi za zasebno potrošnjo, ki precej presegajo njegove napovedane dohodke, se lahko postopek odmere uvede za eno ali več koledarskih let v obdobju zadnjih desetih let, je povedala Vraničarjeva. Doslej je bilo to obdobje določeno pri petih letih.
Potreba po daljšem obdobju izhaja iz dejstva, da je premoženje dinamična kategorija, zato je mogoče davčno osnovo pravilno določiti le za daljše obdobje, še posebej, ko govorimo o prikrivanju premoženja v tujini, je pojasnila in dodala, da večina neprijavljenega premoženja izvira iz obdobja med letoma 2006 in 2009.
Ob tem je poudarila, da je izpolnitev davčne obveznosti temeljna obveznost davčnega zavezanca, ki jo mora izpolniti ne glede na svoje druge obveznosti. Če se temu izogiba, se zdi Vraničarjevi primerno, da se neskladje višje obdavči. Za razliko med ugotovljenim in prijavljenim premoženjem bo tako po novem veljala stopnja davka v višini 70 odstotkov.
Doslej se je od tako ugotovljene osnove obračunaval davek po povprečni stopnji dohodnine, to je približno 23 odstotkov, vendar se vladi ne zdi sprejemljivo, da se zavezanec, ki ni izpolnil davčnih obveznosti, obravnava enako kot tisti, ki spoštuje pravni red.
Durs je do letošnjega avgusta izdal 208 odmernih odločb, s katerimi je bilo zavezancem dodatno naloženih v plačilo 32,8 milijona evrov davka. Vse odločitve, o katerih je presojalo, je sodišče potrdilo, je povedala Vraničarjeva.
Matevž Frangež (SD) je ob tem opozoril na previdnost pri ugotavljanju premoženja, ki se bo obdavčilo po višji davčni stopnji. Kot primer je navedel očetovo darilo prihrankov iz nogavice sinu: "Denarni tok ni viden, ker je šlo za prenos gotovine, davčnemu organu pa daril med sorodniki nihče ne prijavlja. Problem pa je, da inšpektor tovrstnega posla nikoli ne bo priznal, četudi je resničen," je posvaril.
Spremembe zakona pa se nanašajo tudi na davčni inšpekcijski nadzor, in sicer davčnemu organu o davčnem inšpekcijskem nadzoru ne bo treba več opraviti sklepnega pogovora z zavezancem za davek. Poleg tega se razširja krog oseb, ki jamčijo za plačilo davčnega dolga, davčni dolžniki namreč na različne načine prenašajo premoženje na druge osebe in s tem onemogočajo izterjavo obveznosti. Predlaga se tudi nov institut - zadržanje zastaranja.
V razpravi so predstavniki poslanskih skupin pritrjevali predlaganim spremembam in dodajali še svoje predloge. "V Sloveniji je cela vrsta fizičnih oseb, ki so očitno na nek čuden način prišle do premoženja," je opozoril Franc Bogovič (SLS) in predlagal, naj se obdobje, v katerem se lahko ugotavlja in obdavči nezakonito pridobljeno premoženje, razširi na 20 let. V tem času se je naredila transformacija družbenega premoženja in "kot vidimo, se je zgodila cela vrsta nečednosti", je dejal.
V NSi menijo, da bi moralo biti delovanje Dursa v teh postopkih usmerjeno v ugotavljanje in obdavčenje nenapovedanih dohodkov večje vrednosti. Zato je Jožef Horvat (NSi) predlagal, naj se določi spodnja meja za uvedbo inšpekcijskega postopka, lahko tudi pri zgolj 50.000 evrih.
"Ne morem se strinjati, da je tisti, ki je ukradel 50.000 evrov, manjši tat kot pa tisti, ki je ukradel milijon evrov," je ob tem menila Maša Kociper (PS). Poslance je vprašala, zakaj tak zakon ni bil sprejet že kdaj prej. "Če bi vsi plačevali davke, bi imeli v proračunu dovolj denarja za zagotovitev takšne ravni socialne države, kot smo je bili navajeni," je menila.
Obravnavani osnutek zakona je sestavni del projekta vlade, povezanega z bojem proti sivi ekonomiji, je spomnil Alojzij Potočnik (PS). Šircelj, ki je vlado vprašal, kakšni sploh so ocenjeni finančni učinki od predlaganih sprememb, pa je dodal, da bi morali tudi zakon o davčnem postopku dopolniti z določbami, ki bodo zmanjšale sivo ekonomijo. Dejstvo, da se v Sloveniji davki zvišujejo, sicer po njegovem mnenju ne gre v prid reševanja problema sive ekonomije.
Šircelj je spomnil še na zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora in vprašal, ali je lahko premoženje, ki je obdavčeno, tudi zaplenjeno. Podobne pomisleke imajo v DL - Marko Pavlišič je tako opozoril, da spremenjene določbe tega zakona ne smejo postati instrument legalizacije premoženja iz nelegalnih poslov.
V stranki DeSUS k predlogu novele zakona nimajo pripomb. Prispevajo namreč k boljšemu spoštovanju davčne discipline in seveda tudi pravnega reda, je ocenila Marija Plevčak. Ali je predlog novele zakona primeren za nadaljnjo obravnavo, bo DZ odločal v četrtek.
