Državni sekretar na zunanjem ministrstvu Igor Senčar je poslancem uvodoma povedal, da je predlog proračuna za zunanje ministrstvo nerealen, zato ministrstvo ne bo moglo opravljati svojih temeljnih nalog v skladu z zakoni.
V letu 2014 naj bi namreč primanjkljaj znašal prek 24 milijonov evrov, poleg tega proračuni za MZZ že zadnja tri leta ne omogočajo izpolnjevanja danih obveznosti, dolg iz naslova plačila mednarodnih obveznosti narašča in ocena za konec leta 2013 je, da bo znašal 12 milijonov evrov, je povedal Senčar.
Pojasnil je, da gre 40 odstotkov sredstev za plače, 27 odstotkov za materialne stroške in pogodbene obveznosti diplomatsko-konzularnih predstavništev, šest odstotkov za ostale materialne stroške in arbitražo ter 20 odstotkov za članarine.
Glede na ta razrez bi prihodnje leto na primer za delovanje diplomatsko-konzularne mreže zmanjkalo pet milijonov evrov, skoraj deset milijonov za članarine v mednarodnih organizacijah, pri čemer ni upoštevan 12-milijonski dolg, ter 700.000 evrov za arbitražo s Hrvaško.
Generalni sekretar MZZ Tomaž Kunstelj pa je povedal, da so članarine mednarodnim organizacijam obveznost, na katero Slovenija nima neposrednega vpliva, v nekaterih primerih pa neplačevanje vodi tudi v odpravo glasovalnih pravic ali plačilo obresti.
Opozoril je tudi, da je linearno zmanjševanje sredstev za materialne stroške na ravni vlade zunanje ministrstvo nesorazmerno močno prizadelo, saj so potovanja vendarle osnovno orodje diplomatov.
Poslanci SDS so v luči teh opozoril zahtevali, da današnjo sejo odborov prekinejo in jo nadaljujejo, ko bo navzoč zunanji minister Karl Erjavec, da bi ga lahko vprašali, kako je lahko pristal na takšno krčenje sredstev za MZZ, a je bil predlog na glasovanju zavrnjen.
Jožef Jerovšek (SDS) je dejal, da takšen predlog proračuna vodi v ukinjanje suverenosti države, zunanjega ministra, ki, kot je dejal, zna zelo dobro poskrbeti za svojo volilno bazo, pa je obtožil, da se je s potjo v Moskvo načrtno izmaknil današnji seji.
Njegov strankarski kolega Dragutin Mate pa je poudaril, da je bila predstavitev tako alarmantna, da bi bilo nujno slišati osebno mnenje ministra.
Nekdanji diplomat, zdaj poslanec PS, Jožef Kunič je v razpravi spomnil, da je zunanje ministrstvu v času osamosvajanja države kljub zahtevnim nalogam delovalo s precej manj ljudmi kot danes, zato bi bilo treba v danih razmerah ugotoviti, katere so najpomembnejše naloge, in razmisliti, kako naj MZZ deluje, da prioritete ne bodo trpele.
Glede članarin v mednarodnih organizacijah pa je dejal, da se včasih problem preveč dramatizira, češ da članarin tudi nekatere druge države ne plačujejo redno.
Ljubica Jelušič (SD) je v zvezi s tem opozorila, da je dolg mednarodnim organizacijam nastal že leta 2011, zato bi bilo pošteno povedati, da so že prejšnje vlade multilateralnemu sodelovanju dajale premajhen pomen.
Odbora sta na koncu sprejela sklep, naj vlada proračunske postavke, ki so vezane na plačilo članarin mednarodnim organizacijam, plačilo mednarodnih operacij in druge mednarodne obveznosti države, z zunanjega prenese na finančno ministrstvo, češ da navedene postavke niso neposredno povezane z dejavnostjo MZZ, temveč so obveznost države.
V sklepu OEU pa je zapisano še, da se zaradi takšnega prenosa ne sme dodatno zmanjšati obseg sredstev, ki je predviden za zunanje ministrstvo.
Predstavnik finančnega ministrstva Alojzij Boh je na vprašanje o izvedljivosti sklepa povedal, da so v preteklosti že bile pobude za združitev vseh članarin na finančnem ministrstvu, sicer pa konkretnega odgovora ni mogel dati.
