V letnih poročilih Transparency International (TI) ocenjuje izvajanje konvencije v državah članicah, ki so jih tokrat glede na stopnjo izvajanja razvrstili v štiri skupine. V prvi so tiste, ki so v zadnjem letu pokazale aktivno uveljavljanje konvencije, vanjo pa so se uvrstile le štiri - ZDA, Nemčija, Velika Britanija in Švica.
V drugi skupini so štiri države, ki so konvencijo uveljavile zmerno in skupaj predstavljajo šest odstotkov svetovnega izvoza, v tretji pa tiste, kjer je bila uveljavitev omejena. V zadnjo skupino, ki šteje kar polovico vseh držav, se je uvrstila Slovenija, gre pa za seznam držav, kjer je bil napredek skromen ali pa ga sploh ni bilo.
Globalne ugotovitve in konkretne ugotovitve glede Slovenije so po mnenju Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) pričakovane in večinoma odraz realnega stanja, ki ga komisija zaznava tako v Sloveniji kot pri svojem sodelovanju v delovni skupini OECD zoper podkupovanje tujih javnih uslužbencev. "Stanje pa se od lanskega leta ni bistveno spremenilo," so sporočili iz KPK.
"Dejstvo je, da je pripravljenost in učinkovitost razvitih držav za pregon lastnih korporacij, ki s podkupninami pridobivajo posle v drugih, predvsem državah v razvoju in tranzicijskih državah, z redkimi izjemami še vedno na relativno nizki ravni," so pojasnili v komisiji. Dodali so, da čeprav Slovenija ni država z velikimi investicijami v drugih državah, je relativno gledano dokaj velika njena prisotnost na korupcijsko izrazito izpostavljenih trgih v jugovzhodni in vzhodni Evropi. Slovenska podjetja, ki na njih poslujejo, po mnenju komisije redko vzpostavijo učinkovit sistem obvladovanja teh tveganj in se prepogosto prilagodijo lokalnim običajem.
V KPK so zapisali še, da po njihovi oceni učinkovitost organov nadzora in pregona napreduje, četudi počasi. "Po drugi strani pa se opazno zmanjšuje nivo politične in pravne kulture ter zaupanje ljudi v institucije pravne države in integriteto nosilcev javnih funkcij. Dokler ne bosta oba trenda pozitivna, o resnem izboljšanju ne moremo govoriti," so sklenili.
Transparency International sicer Sloveniji priporoča, da naj več sredstev med drugim nameni za usposabljanje tožilcev in sodnikov. Na Vrhovnem sodišču RS so za STA pojasnili, da se z njihovim priporočilom strinjajo. "Opozoriti pa moramo, da varčevalni ukrepi že močno zajedajo v sredstva, ki jih sodišča imajo za ta namen," so zapisali in dodali, da gre vsebinsko in organizacijsko pri usposabljanju in izobraževanju za področje, ki je v pristojnosti ministrstva za pravosodje.
Na ministrstvu za pravosodje opozarjajo, da je področje izobraževanja sodnikov in državnih tožilcev kot tudi državnih pravobranilcev, osebja na sodiščih, državnih tožilstvih in državnih pravobranilstvih, ki poteka v okviru Centra za izobraževanje v pravosodju, zanj eno ključnih.
Po njihovih navedbah je bilo v letu 2012 za izobraževanje porabljenih 192.323 evrov proračunskih sredstev. To je pokrivalo izobraževanje vseh sodnikov, tožilcev, pravobranilcev, osebja na tožilstvih, pravobranilstvih in sodiščih ter tudi kandidatov za pravniški državni izpit, navajajo. V letu 2013 je izobraževanju namenjenih še več sredstev, in sicer 308.318 evrov, so navedli.
