Na področju odlivov v davčne oaze bi bilo treba po besedah Ščernjaviča ukiniti zakon o bančni tajnosti ter zakon o davčni tajnosti, saj so fizične in pravne osebe, ki so denar odlivale v tujino, po njegovem mnenju z njima zavarovane. Dodal je, da je treba z zakonom nato doseči, da bi te osebe davke plačale. Ob tem je poudaril, da je omenjeno že večkrat predlagal.
Drugi segment, na katerega bi bilo po mnenju Ščernjaviča treba poseči, je živi davčni dolg. Povedal je, da imamo tak zakon, ki po ugotovljenem davčnem dolgu dovoli njegovo naraščanje. Poleg tega je davčnim dolžnikom omogočeno, da kljub temu, da ne poravnajo obveznosti, v drugem delu države registrirajo novo podjetje. Po besedah Ščernjaviča bi bilo treba takšne osebe popisati in spremeniti zakon. "Živi davčni dolg je rak rana, ki bi morala ministra Čuferja primarno zanimati," je dejal.
Tretje področje, ki potrebuje ukrepe, pa je siva ekonomija, meni Ščernjavič. Po njegovih besedah je v Sloveniji dobila neslutene razsežnosti. "Res je, da je mnogim alternativa za preživetje, je pa tudi leglo marsičesa," je dodal.
Ščernjavič je povedal še, da se ne strinja, da se na področju plačevanja davkov dajejo "odpustki kar počez". "Vse subjekte je treba pogledati, nikakor se ne more reči Cerkvi, da ne bo nič plačevala, dolžni so plačati," je dejal.
Čufer je v torek ob robu Strateškega foruma Bled povedal, da smo gospodarstvo v Sloveniji po njegovem mnenju dovolj obremenili z davki. "Tisto, kar se bo dogajalo na konsolidaciji, se bo moralo dogajati na strani izdatkov v javnem sektorju," je dejal. Na njegove besede so se danes odzvali tudi v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije, kjer ministra pozivajo, naj namesto vedno novih napadov na javni sektor končno usmeri ves napor v učinkovito pobiranje davkov in prispevkov.
Prvi mož Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimir Štrukelj pa premierko Alenko Bratušek v javnem pismu sprašuje, ali se je odpovedala svojemu javnemu stališču, da zgolj s krčenjem stroškov ne bomo prišli do gospodarske rasti.
