Noveli bo vlada obravnavala predvidoma v četrtek. Kot je danes pojasnil minister za notranje zadeve Gregor Virant, rešitve prinašajo več reda in preglednosti na to področje. Novosti so vezane predvsem na šest let staro priporočilo Skupine držav proti korupciji (Greco), ki opozarja na potrebo po večji transparentnosti in boljšem nadzoru pri financiranju strank in volilne kampanje.
Oba zakona sta "praktično v celoti" usklajena v koaliciji, Virant ju je predstavil tudi že opozicijskima SLS in NSi. Načelnih zadržkov po njegovih besedah ni, bi pa lahko prišlo do kakšnih manjših dopolnil pri sprejemanju v DZ.
Pri pripravi zakonodaje je ministrstvo sodelovalo s protikorupcijsko komisijo. Klemenčič je danes poudaril, da ima Slovenija na tem področju zelo star zakon in "enega najslabših v Evropi", obremenjenega z dodatnimi tveganji, kot so majhnost, "danost konflikta interesov" in velik segment gospodarstva v večinski državni lasti.
Zakon sam sicer ne bo ničesar rešil, opozarja Klemenčič, a prinaša možnost nadzora, kar bo zelo pomembno. Predvidene spremembe tako v komisiji podpirajo in upajo, da "ne bodo zvodenele v zakonodajnem postopku", je dodal.
Virant je poudaril, da je ključna sprememba popolna prepoved donacij političnim strankam in financiranju volilne kampanje s strani pravnih oseb, tako javnega kot zasebnega prava. Prvoten predlog je sicer predvideval izjemo od te prepovedi za pravne osebe zasebnega prava, katerih namen ustanovitve ni pridobivanje dobička.
Glavni namen spremembe je preprečitev prepletanja strank in gospodarstva ter občutka dolga stranke do podjetja, ki je dalo donacijo. "Star rek pravi, da nobeno kosilo ni zastonj," je še dejal Virant.
Letna poročila bi morala biti podrobnejša in tudi javno objavljena, vključno z vsemi donacijami fizičnih oseb, ki bodo višje od povprečne mesečne plače v Sloveniji.
Posojila se omejujejo na banke in hranilnice, donacije pa bi potekale prek transakcijskih računov, z izjemo "minimalne bagatelne višine" do 50 evrov, kar bi lahko politična stranka od fizičnih oseb vzela tudi v gotovini, a bi donatorja morala zabeležiti z imenom, priimkom in emšom, je pojasnil Virant.
Predvidene spremembe širijo pooblastila računskemu sodišču za izvajanje nadzora, dvigujejo se tudi kazni za prekrške. Za hujše kršitve bi bila najvišja kazen za stranko 30.000 evrov, za odgovorno osebo pa 4000 evrov. Hkrati bi bila v primeru hujših kršitev mogoča prekinitev financiranja določene stranke iz proračuna do enega leta.
Zaradi prepovedi donacij od pravnih oseb je med novostmi tudi drugačna razporeditev javnega denarja med manjše in večje stranke. Kot je pojasnil Virant, se je doslej 10 odstotkov sredstev iz proračuna razdelilo linearno med vse stranke, ki so na volitvah dosegle najmanj odstotek podpore, ostalo pa se je delilo po volilnih izidih. Zdaj bi se 25 odstotkov denarja iz proračuna delilo linearno, 75 odstotkov pa po volilnih izidih.
Za stranke bo omenjena prepoved donacij zagotovo pomenila določen izpad dohodka, je opozoril minister. Zato po njegovih besedah obstaja možnost, da bi šlo prihodnje leto iz proračuna nekoliko več sredstev za politične stranke, a bo odločitev o tem na poslancih, saj bi bila sredstva za financiranje strank sestavni del finančnega načrta DZ, je še povedal.
Nekoliko se zvišujejo dovoljeni stroški kampanje, kar pa po ministrovih zagotovilih ne bi vplivalo na proračun, saj da se le "nekoliko odpira zgornja meja višine vrednosti volilne kampanje".
V skladu z odločbo ustavnega sodišča bi se še skrajšala prepoved objave javnomnenjskih raziskav zgolj na dan volilnega molka - zdaj velja prepoved za sedem dni pred volitvami.
Virant in Klemenčič sta se dotaknila še novele zakona o dostopu do informacij javnega značaja, ki predvideva razširitev kroga zavezancev za dostop do informacij javnega značaja na gospodarske družbe v neposredni ali posredni večinski državni lasti. To pa naj bi vlada obravnavala konec avgusta ali septembra.
