Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
IUS-INFO > Kolumna > Avtor
 

Kolumna

Kolumne izbranega avtorja

3.7.2017

prof. dr. Marko Pavliha

Grozljiva pošast Terorizem žre vse človekove pravice

Zakaj je človek sočloveku navzlic vrojenemu človekoljubju še hujša pošast kot podivjana stekla zverina, zakaj zastruplja civilizacijo s terorjem, to kruto kugo tretjega tisočletja in nepopisno planetarno agonijo, strahom, grozo in nasiljem, zakaj je raje terorist namesto pacifist in humanist, zakaj ubija nedolžne odrasle in otroke s samomorilskimi eksplozivi, ognjem, noži, mačetami, brzostrelkami, pištolami, kombiji, avtobusi in letali, zakaj? > Več...

5.6.2017

prof. dr. Marko Pavliha

Pravičnost in sreča

Po naravi nisem zagrizen dvomljivec ali skeptik, zato ne ustrezam idealnemu profilu filozofa, četudi me ljubezen do modrosti vse bolj prežema, celo spati mi ne da, navzlic skušnjavam, ki me mamijo iz bližnje okolice. Običajno predelam relativno veliko informacij o določeni temi, nato pa se racionalno in intuitivno odločim za tiste, ki me v tolikšni meri prepričajo, da jih vgradim v lastno razmišljanje. > Več...

8.5.2017

prof. dr. Marko Pavliha

Pritisnimo na tipko Človek

Ljudje bi morali biti bistvo sleherne družbene tvorbe, ampak ko se pogovarjam z delavci v zasebnem in javnem sektorju, se pogosto pritožujejo, da je njihovo delo vse bolj mukotrpno zaradi slabega vzdušja in grdega odnosa predpostavljenih, ker ne vedo, ali bodo imeli jutri še službo ali ne, kaj bo z njihovimi otroki, kako jih bodo šolali, vzdrževali in privedli do kruha in kako bodo poskrbeli za svojo starost. Vse več je takšnih, ki si morajo zaradi stresa v službi poiskati psihološko pomoč, in govori se, da zaradi vampirstva delovnih razmer delo ubija, namesto da bi “osvobajalo” oziroma osrečevalo, iuvat ipse labor. > Več...

3.4.2017

prof. dr. Marko Pavliha

Poklicanost in poslanstvo

Ena od najpomembnejših človekovih misij je odkritje in uresničitev njegove poklicanosti in poslanstva, kako uslužno služiti službo v korist ljudstva. Kot vemo, je poklic  delo ali dejavnost, za katero je potrebna usposobljenost, navadno za pridobivanje osnovnih materialnih dobrin, lahko pa izraža  stanje oziroma aktivnost kot jo določa prilastek (recimo ni se mogel odpovedati pesniškemu poklicu ali ona ima hvalevreden poklic žene in matere). > Več...

6.3.2017

prof. dr. Marko Pavliha

O čemernežih in godrnjavcih

Profesor doktor God R. Njavec ni nek stoični bog ali poosebljena justicija, kje pa, je vražje nepoboljšljiv godrnjavec, čemernež, godrnjavs, godrnjač, godrnjalo, tečnež, tečnoba, sitnoba, zlovoljnež, nergač, kritikant, podganji dirkač, nihilističen očitar in nenameren zlobnež, vselej nejevoljno namrgoden in kislega obraza, kot da bi požrl dvojno limono s trpkim kakijem. > Več...

6.2.2017

prof. dr. Marko Pavliha

Doživljajsko prenašanje sporočil

Poznavalci trdijo, da si zgolj v sedmih odstotkih sporočamo medosebno doživljajsko resničnost z besedovanjem, v preostalih stikih pa ne uporabljamo besed. Toda že v govorni komunikaciji se skrivajo pasti in priložnosti, ker z (ne)smiselnim nizanjem črk lahko premikamo, gradimo ali rušimo, pa ne samo gorá, marveč nekaj bistveno pomembnejšega – človeške odnose. Nekateri jeziki uporabljajo različne tonalitete za označevanje drugačnega pomena istih besed ali njihovih nizov, pri vseh pa je pomembna glasnost, barva in višina glasu. > Več...

9.1.2017

prof. dr. Marko Pavliha

Mislim, torej sem?

Nikoli ne bi smeli zanemarjati in obžalovati trenutkov za poglobljen razmislek in meditacijo o mišljenju, o mentalnih poteh in stranpoteh, šibkostih in odlikah, avtonomnosti in izpostavljenosti silovitim vplivom, pri čemer nam utegnejo pomagati vprašanja, ne glede na njihovo (ne)umnost. Vivere est cogitare, je rekel Cicero, živeti pomeni misliti, toda zla misel izpridi dušo je zapisal Terencij, mala mens, malus animus. Pradedje so si izmislili reklo, da misliti pomeni nič vedeti, kar mi še dandanes ni povsem jasno, prav to pa na nek absurden način potrjuje pregovor. > Več...

12.12.2016

prof. dr. Marko Pavliha

Meden agan

Vam tale naslov vzbuja aluzije na petelinji slovenski zajtrk s kruhom, maslom, medom in medenjaki za sladkosnede, na marljive kranjske čebele in njihov neprecenljiv prispevek k medenim proizvodom, ali morebiti na medene tedne, nenavaden priimek ali sumljivo sladkobne turške dostojanstvenike, vrhovne poveljnike janičarjev in nekdanje bosanske zemljiške gospode? > Več...

14.11.2016

prof. dr. Marko Pavliha

Ljudje, opice in volkovi

V tistih burnih časih je nekje v čudoviti globeli med Blatnim dolom in Butalami blizu Sevtrumpnice, kjer se odsihdob ne pije več modre frankinje, marveč le Donald, šokantni mélan(ia)ge estradnih okusov, životarila človeška skupnost, ki se je po dolgotrajnih mukah tujih jarmov namenila oditi na svoje in ustanoviti lastno državljansko komuno. > Več...

17.10.2016

prof. dr. Marko Pavliha

Ride, si sapis

Tu pa tam se onkraj genialnega Okornovega filmskega (pre)bliskanja na navidezno udobnem kranjskem zapečku dozdeva, da je več pregovorov o smehu kot dejanskega sproščenega smejanja, kar na srečo, četudi opotečo, ne velja za dojenčke in kratkohlačnike. Ti se menda nasmejijo tudi po tristokrat na dan, odrasli pa le občasno, in še tedaj nemara zgolj vljudnostno ali prisiljeno, če se uspe nasmešku izmuzniti skozi ego-filter preračunljivosti in utrjevanja brihtne javne podobe. Po drugi plati slavimo svetovni dan smeha, častimo klovne z rdečimi noski in navdušeno čislamo Kursadžije, Đurologijo, stand-up komedije, Jureta Godlerja, Bučke, satire, farse, burke in parodije. > Več...

19.9.2016

prof. dr. Marko Pavliha

Ne-bésa pod Triglavom!

Le kaj imajo skupnega Cankarjev Kurent, Župančičeva Duma in Partljičeva Nebesa pod Pohorjem? Vse tri mojstrovine so zdravilni vrelci slovenske kulture, vse tri so ubesedeno hrepenenje po domovini. Mineralni okus po radenski je hkrati sladák in grenák, učinek pa je in bo odvisen od slehernika in občega naroda. > Več...

22.8.2016

prof. dr. Marko Pavliha

Stoji (m)učilna zidana, Prasilna

Še pomnite Teofrasta (372 – 287 pr. Kr.), ljubljenega Aristotelovega božanskega govorca, ki je petintrideset let vodil Peripat in po vzoru večnega mentorja častil univerzalnost? Pozorno je opazoval človekovo naravo, ki naj bi jo krnilo najmanj trideset šepavih značajev, denimo licemernost, prilizljivost, robavtstvo, uslužnost, izprijenost, blebetavost, nesramnost, nergaštvo, topoglavost, skopost, bahaštvo, ošabnost, obrekljivost in zapoznela norost.  Če zarobljenec sreča dostojno ženo,  daje filozof za primer, “se razgali in pokaže očetovo dedino”, pregorečnež zvečer pristopi k očetu in mu pove, da ga mati že čaka v spalnici, nevzgojeni pa pride h komu, ko je ravno zaspal, in ga zdrami, da bi z njim malo pokramljal.

> Več...

25.7.2016

prof. dr. Marko Pavliha

Večni Kojčevi napotki za življenje

Človek tava, cepeta, tipa in brca v brezsrčni temačnosti, ker ne zmore prižgati bivanjskega žarometa, ne prebuditi jedrskega Sebstva in ga priključiti na pristni Jaz. Temu se ne moremo izogniti niti jezični dohtarji, celo obratno, nemara zaradi občutljive in družbeno odgovorne narave dela še bolj potrebujemo Duhovnost oziroma vpogled v Celoto, brez katere težko služimo Pravu, Človečnosti, Pravičnosti, Poštenosti, Sočutnosti, Ljubezni, Miru, Svobodi in drugim ”naravnim” vrednotam. > Več...

27.6.2016

prof. dr. Marko Pavliha

Per aspera ad astra

Na jugozahodu Francije, nedaleč od Pirenejskega gorovja, globoko v jami Bruniquel, so arheologi z univerze v Bordeauxu odkrili več sto odsekanih in v dveh ovalnih vzorcih obdelanih stalagmitov. Testi kažejo, da so svojevrstno strukturo v obliki kroga, kjer je najverjetneje v davnini gorel ogenj, pred približno 175.000 leti postavili neandertalci, kar dokazuje njihovo večjo brihtnosti od doslej domnevane. Zdi se, da naši daljni predniki votline niso uporabljali le za pribežališče in zatočišče, marveč je imela tudi simboličen pomen za izvedbo ritualov. > Več...

30.5.2016

prof. dr. Marko Pavliha

Ne vrag, le sosed(a) bo(sta) mejak(a)

Gospod Gilbert Guillaume je zaskrbljeno strmel skozi gotsko okno svoje razkošne pisarne v Palači miru na sedežu Stalnega arbitražnega sodišča v Haagu. Kljub običajnemu pikolovskemu zanimanju za sleherni detajl mu tokrat ni bilo mar niti za prve holandske spomladanske utrinke v podobi mavričnih tulipanov, ki so se onkraj opek, žametnih zaves in stekla v vetriču pozibavali v daljavi. Krotovičili so ga občutki nemočnosti, ki jih v svoji več kot polstoletni impresivni karieri ni bil vajen. Navadno so se še tako komplicirani pravni problemi navzlic prvotni iracionalnosti v neki fazi alkimirali v logične in predvidljive rešitve, a tokrat je bilo drugače, ne glede na nedavno tolažilno obravnavo, vraiment une catastrophe. > Več...

2.5.2016

prof. dr. Marko Pavliha

”Birokraterija” ali bolezen pisarniških moljev

Če birokracija (še) ni eden od smrtnih grehov sodobnejše civilizacije, je zagotovo družbena bakterija alias birokratêrija (Ivo Hvalica jo je primerjal s trakuljo), ki prvo okuži pisarniške molje in nato razžre domala vse države in večje posvetne ter sakralne organizacije. Posebej dobro uspeva v našem okolju, kjer med polpreteklim ruvanjem partizanov in domobrancev ob zvokih Modrijanov še kar naprej brezglavo sprto plešejo polko Levstikov Martin Krpan, Cankarjevi Hlapci, Jurčičev Martinek Spak, Prešernova Lepa Vida, Flisarjev Čarovnikov vajenec in preostala literarna druščina, medtem ko jim iz ranjenega gozda z razbito steklenico preti Hasan iz Bartolovega Alamuta. > Več...

4.4.2016

prof. dr. Marko Pavliha

O zavisti do nezavesti

Ste že slišali za demonski akronim SALIGIA, ki sika kot srednjeveški semiotični protagonisti nesmrtnega Umberta Eca ali romaneskni trilerji populističnega Dana Browna? Gre za skovanko iz začetnic sedmerih naglavnih grehov: Superbia (napuh), Avaritia (pohlep), Luxuria (pohota), Ira (jeza), Gula (požrešnost), Invidia (zavist) in Acedia (lenoba). Izum pripisujejo papežu Gregorju Velikemu iz 6. stoletja, po katerem se je čez stoletja zgledoval Dante Alighieri v Božanski komediji, kjer se zavistni grešniki ne cvrejo v peklu, marveč imajo v vicah z železno nitjo zašite oči. > Več...

7.3.2016

prof. dr. Marko Pavliha

Zanesljivost je silno nezanesljiva vrlina

Zanesljivost je hrbtenica bivanja in medčloveškega sožitja. Je ena od kreposti, ki bi morala biti zanesljivo obča vrednota, a je žalibog nezanesljiva. To je svojevrsten paradoks, kajti ne mine dan, da se ne bi zanašali na nekaj ali nekoga, pravzaprav je to eno od naših najpogostejših občutenj. Nezanesljivost do sočloveka je praviloma lahko opravičljiva le zaradi demence in preostalih bolezni, ravnanj tretjih oseb in višje sile, drugače je skrajno neetična. > Več...

8.2.2016

prof. dr. Marko Pavliha

Vrednote v svetli teoriji in temačni praksi

Pravo je zgodovinsko zraščeno s pravrednotami, saj so njegovo najpomembnejše hranilno gibalo in hkrati vezivo družbene zgradbe. Nekatere vrednote so človeku prirojene kot denimo skrb za soljudi in svoboda, druge so privzgojene in naučene. Vrednote vplivajo na moralni občutek posameznika za dobro in slabo, ki klije pod žarki ali mre v zmrzali ožjega in širšega okolja, na primer v družini, podjetju in državi. Odnos do ljudi, živali, rastlin in preostale narave je bodisi etičen oziroma sočuten ali pa ne, pri čemer se ne bi smeli zadovoljiti zgolj z Aristotelovo zlato sredino, ki je pogosto evfemizem za mlačno povprečje. > Več...

11.1.2016

prof. dr. Marko Pavliha

Za pozitivno (r)evolucijo mišljenja

Čeravno bi me težko prišteli med debitante uglednega iusinfovskega portala (kar hočeš nočeš potrjuje tudi moj emšo), še nikoli nisem prav tule redno priobčeval kolumn, bržkone v vaše olajšanje, ki se zdajle žal končuje, volenti non fit iniuria. Navzlic morebitnemu negodovanju sem iskreno počaščen nad priložnostjo, tako zaradi pestrega bralstva in vrhunske pišoče družbe kot lastnega ustvarjalnega zadoščenja. > Več...

27.2.2010

prof. dr. Marko Pavliha

Popolnost ne mara dobrega

Pred časom sem že pisal o harvardskem profesorju pozitivne psihologije Tal Ben-Shaharju in njegovi imenitni knjigi Happier, nedavno pa je izšla še ena njegova mojstrovina, ki govori o obsedenosti s popolnostjo in premagovanju te »bolezni«: The Pursuit of Perfect: How to Stop Chasing Perfection and Start Living a Richer, Happier Life (McGraw-Hill, New York 2009, 246 strani). > Več...

22.1.2010

prof. dr. Marko Pavliha

Prodajmo svoje ferarije!

Drznem si trditi, da je marsikateremu pravniku ljubši pregrešno drag, gromozanski avtomobil kot denimo duhovno doživetje in resnično SREČNO življenje. Takšno dojemanje sveta je vsaj na videz možno »ozdraviti« s številnimi, bolj ali manj (ne)učinkovitimi in (ne)prepričljivimi vzhodnjaškimi in zahodnjaškimi reklamiranimi metodami, pod katerimi se šibijo knjižne police, eno od najboljših knjig o samopomoči pa je po mojem okusu napisal ameriški magister prava Robin S. Sharma s provokativnim naslovom The Monk Who Sold His Ferrari - Menih, ki je prodal svojega ferarija. > Več...

21.12.2009

prof. dr. Marko Pavliha

Predlog za državotvorno odločitev glede arbitražnega sporazuma

Slovenski narod se je sposoben medsebojno pričkati, si skočiti v lase in se ravsati zaradi najmanjših malenkosti, tako da ne preseneča ognjevita in občasno tudi preostra ali celo žaljiva polemika med opozicijo in koalicijo ter celo znotraj pravne stroke glede »fantastičnega« arbitražnega sporazuma. > Več...

4.12.2009

prof. dr. Marko Pavliha

O (pravni) državi

V 2. členu slovenske ustave je zagotovljeno, da živimo v pravni in socialni državi, pri čemer se zdi, da narašča število ljudi, ki imajo pomisleke glede obeh pridevnikov. Največkrat in najlažje je za vse tegobe kriva »država«, dasiravno ne bi smeli pozabiti, da smo del nje tudi mi, poleg teritorija in organizirane oblasti. > Več...

20.11.2009

prof. dr. Marko Pavliha

Kdo želi zavladati planetu Zemlja?

Globalizacija je novodobna mantra, ki jo uporabljamo bodisi kot mašilo naših komunikacijskih vrzeli ali pa s posebej pomenljivim poudarkom, ko denimo razglabljamo o svetovnem gospodarstvu, financah, krizi, miru, vojni, terorizmu, religijah, človekovih pravicah, pandemijah, internetu, klimatskih spremembah, energiji, medkulturnemu dialogu, Organizaciji združenih narodov in drugih sodobnih pojavih. > Več...

6.11.2009

prof. dr. Marko Pavliha

Morje ni le kamen (mejnih) spotik

Včasih se zdi, da premnogi na naše morje pomislijo le v povezavi s slovensko-hrvaškimi mejnimi prepiri, pozabljajo pa na njegovo dejansko širino in pomen za naš obstoj ter razvoj. > Več...

23.10.2009

prof. dr. Marko Pavliha

Srečnejši ljudje smo bistveni za boljšo družbo

Sreča je naša najvišja vrednota, a jo je nemogoče natančno ali celo »po pravniško« opredeliti, toda ko nas obišče in jo začutimo, jo gotovo spoznamo. Ljudske modrosti in misli umetnikov, učenjakov in drugih slavnih osebnosti nam na primer povedó, da je vsak svoje sreče kovač; da se o njej ne sme zgolj sanjati, ker jo bomo prespali; da je kot metulj, ki ga ne moreš ujeti, toda ko mirno obsediš in se umiriš, bo sedel nate; da je naša sreča odvisna od osrečevanja drugih in tako dalje, od lepih pregovorov še k lepšim. > Več...

Arhiv

Zadnje kolumne


Avtorji