Strokovna napaka zdravnika oz. zdravstvenega osebja je podana takrat, kadar ravnanje ni v skladu z zahtevami sprejete zdravstvene doktrine, pri čemer mora biti podana krivdna oblika ravnanja zdravnika, ki se kaže pri povzročitvi škode v obliki naklepa ali malomarnosti. Če je storjena strokovna napaka, je podana krivdna odškodninska odgovornost v skladu s prvim odstavkom 131. člena in 135. člena Obligacijskega zakonika (OZ) oz. prej veljavnim prvim odstavkom 154. člena in 158. členom Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR).
V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje v celoti zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke, s katerim je ta proti toženi stranki vtoževala nerazdelno plačilo odškodnine za nepremoženjsko in premoženjsko škodo, katere je utrpela zaradi neuspele prekinitve nosečnosti. Pritožbi tožnice zoper zavrnitev je sodišče druge stopnje delno ugodilo v sodbi in sklepu I Cp 1517/2008 in v tem delu vrnilo zadevo v novo sojenje.
Tožnica je bila kot 17-letno dekle pri ginekologinji seznanjena, da je noseča in da nosi dvojčka. Ker je bila nosečnost neželjena, je bila tožnici opravljena umetna prekinitev nosečnosti v splošni anesteziji. Pri kontrolnem pregledu pri izbranem ginekologu je bilo s strani ginekologinje ugotovljeno normalno stanje po izvedeni umetni prekinitvi nosečnosti, vendar se je tožnica zaradi slabega počutja in znakov nosečnosti po enem mesecu vrnila na pregled. Takrat je bilo ugotovljeno, da je tožnica z dvojčki že v 20. tednu nosečnosti, zato se za ponovno umetno prekinitev nosečnosti ni več odločila. Porod dvojčkov je potekal brez posebnosti in otroka sta se rodila zdrava.
Tožnica je iz naslova nepremoženjske škode zahtevala odškodnino za strah, pretrpljene telesne bolečine in nevšečnosti ter duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti. Prvostopenjsko sodišče je v ponovljenem postopku prvega toženca (zdravstveni dom) in drugo toženko (ginekologinjo) obsodilo na nerazdelno plačilo odškodnine za prestani strah v znesku 4.172,93 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi iz naslova odškodnine za nepremoženjsko škodo, ki jo je tožnica utrpela zaradi neuspele prekinitve nosečnosti. Zahtevek za pretrpljene telesne bolečine in nevšečnosti, za zmanjšanje življenjske aktivnosti ter za povrnitev premoženjske škode je bil zavrnjen.
S strani drugostopenjskega sodišča je bila sodba sodišča prve stopnje spremenjena tako, da je bil znesek odškodnine povečan še za 2.000,00 EUR iz naslova fizičnih bolečin in nevšečnosti; v delu glede plačila odškodnine za premoženjsko škodo in mesečne rente ter glede odločitve o pravdnih stroških pa je sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo in vrnilo v novo sojenje sodišču prve stopnje (za zahtevek za premoženjsko škodo v znesku 8.012,00 EUR in mesečno rento v znesku 267,10 EUR). Obe sodišči sta presodili, da je ginekologinja ob ginekološkem pregledu po opravljeni prekinitvi nosečnosti storila strokovno zdravniško napako, kot jo opredeljuje 45. člen ZZDej in da je na podlagi 170. člena v povezavi s prvim odstavkom 154. člena ZOR podan temelj odškodninske odgovornosti prve tožene stranke.
Tožnica je vložila predlog za dopustitev revizije, na podlagi katerega je bila revizija s sklepom II Dor 3/2012 dovoljena glede procesnih vprašanj pravilnosti zavrnitve dokaznega predloga po postavitvi novega izvedenca medicinske stroke in vprašanja ali vsebuje sodba sodišča druge stopnje glede odškodnine, prisojene za telesne bolečine in nevšečnosti pomanjkljivosti, zaradi katerih se je ne more preizkusiti, ter glede materialnopravnega vprašanja višine odškodnine, prisojene za telesne bolečine in nevšečnosti, ki jih je tožnica utrpela zaradi nosečnosti in poroda.
V reviziji je tožnica menila, da je imela sodba sodišča druge stopnje glede prisojene odškodnine iz naslova telesnih bolečin in nevšečnosti pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne da preizkusiti, ker ni imela razlogov o odločilnih dejstvih, oz. so bili ti nejasni. Trdila je, da izvedenec ni opredelil in konkretiziral bolečinskih obdobij, ki jih je morala tožnica prestati v času nosečnosti, poroda in rehabilitacije po porodu, prav tako pa ni pojasnil razlike med nosečim in nenosečim stanjem. Zaradi pomanjkljivega mnenja izvedenca naj bi ostalo nepojasnjeno tudi v kolikšnem obdobju so bile tožničine življenjske aktivnosti občutno zmanjšane in kako se je začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti pri tožnici odražalo.
V sklepu II Ips 282/2012 je revizijsko sodišče ugotovilo, da je revizija utemeljena v tistem delu in glede tistih konkretnih pravnih vprašanj, glede katerih je bila dopuščena. Odškodnina v višini 2.000,00 EUR je bila tožnici s strani drugostopenjskega sodišča prisojena zaradi številnih pregledov pred in po rojstvu otrok, bolečin pri porodu ter ob upoštevanju sodbe II Ips 384/2009. V tej je revizijsko sodišče pojasnilo, da zaradi nenačrtovanega rojstva otrok kot posledice zdravniške napake vsekakor lahko nastane določena škoda, ki lahko predstavlja podlago za odškodninsko odgovornost, vendar je bila revizija neutemeljena.
Revizijsko sodišče je v sklepu II Ips 282/2012 potrdilo, da je mnenje izvedenca pomanjkljivo, ker ni vsebovalo konkretiziranih bolečinskih obdobij in pojasnila o razliki med nosečim in nenosečim stanjem. Zaradi strokovne zdravniške napake (nenačrtovano rojstvo otrok) je tožnici nastala škoda, ki se je manifestirala v bolečinah in nevšečnostih med nosečnostjo, porodom in poporodnim okrevanjem. Sodišče druge stopnje je tako materialnopravno pravilno presodilo, da je ob obstoju vseh predpostavk odškodninske odgovornosti tožnica upravičena tudi do odškodnine za pretrpljene telesne bolečine in nevšečnosti. Ker pa stopnja in trajanje telesnih bolečin in nevšečnosti s strani izvedenca niso bili ugotovljeni, je bila podana kršitev drugega odstavka 254. člena ZPP, višine prisojene odškodnine za konkretno obliko nepremoženjske škode pa se ni dalo preizkusiti. Sodišče prve stopnje bo moralo v novem sojenju ugotoviti pravno relevantno okoliščino stopnje in trajanja telesnih bolečin in nevšečnosti, ki so tožnici nastale kot posledica ugotovljene zdravniške napake, ter v skladu z ugotovljenim in določbo 200. člena ZOR odmeriti višino odškodnine za to obliko nepremoženjske škode.
V zadevi II Ips 384/2009 je tožeča stranka, pri kateri se je prekinitev nosečnosti prav tako končala s porodom, prav tako zahtevala, da ji zdravstveni dom kot prvotožena stranka, splošna bolnišnica kot drugotožena stranka ter zavarovalnica kot tretjetožena stranka zaradi strokovne napake povrnejo odškodnino in plačujejo mesečno odškodninsko rento. Prvostopenjsko sodišče je v celoti zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke, ki je zatrjevala, da ni bila seznanjena z riziki pri splavu, in hkrati, da Komisija za fakultetna izvedenska mnenja ni dala odgovora na vprašanja ali je imela po enomesečnem stažu specializantka dovolj izkušenj za samostojno opravljanje splava oz. ali ga je imela sploh pravico samostojno opraviti.
V skladu s prvim odstavkom 245. členom ZPP izvedensko mnenje opravlja praviloma en izvedenec, revizijsko sodišče pa je ocenilo, da izvedensko mnenje komisije ni bilo nejasno, nepopolno ter samo s seboj ali z raziskanimi okoliščinami v nasprotju in je predstavljalo ustrezno podlago za ugotavljanje odločilnih dejstev v obravnavani zadevi. 19. člen Pravilnika o vrstah, vsebini in poteku specializacij zdravnikov je določal, da specializant lahko v času specializacije samostojno opravlja tista dela in storitve, za katere je usposobljen z dotlej pridobljeno formalno izobrazbo, druge storitve s področja sedanje specializacije pa le po pisnem pooblastilu ali pod neposrednim nadzorom mentorja. V konkretnem primeru neuspešne umetne prekinitve nosečnosti je šlo za komplikacijo oz. zaplet, kar se kljub skrbnosti in ravnanju v skladu s pravili stroke pri operativnih posegih občasno dogaja. Tožeča stranka v tem primeru ni dokazala opustitve pojasnilne dolžnosti in obstoja odškodninske odgovornosti drugotožene stranke, zato je bila odločitev sodišča materialnopravno pravilna. Neuspešna umetna prekinitev nosečnosti v konkretnem primeru je predstavljala zaplet oz. komplikacijo, za katerega drugotožena stranka odškodninsko ne odgovarja, saj je zdravnik ravnal v skladu s standardnimi pravili zdravniške doktrine oz. profesionalnim ravnanjem.
Pripravila: Vanja NovakČlanki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
