Delavska knjižica je bila kot javna listina obvezen dokument delavca, ki jo je opredeljeval že Zakon o delovnih razmerjih (ZDR) ter podrobneje Pravilnik o delovni knjižici. Delavec je moral ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi delovno knjižico izročiti delodajalcu, ki jo je hranil ves čas trajanja delovnega razmerja (224. člen ZDR in naslednji). V delovno knjižico, ki jo je izdala upravna enota so se kot v javno listino vpisovali podatki, ki so pomembni za uresničevanje pravic iz delovnega razmerja, kot npr. podatki o izobraževanju, o sklenitvi in prenehanju delovnega razmerja, podatki o času nezaposlenosti, ki se všteva v zavarovalno dobo, podatki o zavarovalni dobi itd. (2. člen pravilnika).
Z novelo ZDR se je delovna knjižica opustila kot obvezen dokument delavca, vendar je zaradi vpisov, ki jih vsebuje, ohranila naravo javne listine. To pomeni, da upravne enote od 1. januarja 2009 delovnih knjižic ne izdajajo več ter vanje tudi ne vpisujejo podatkov, ki so jih vpisovale do sedaj, enako pa velja tudi za delodajalce. Slednji knjižice, ki so jih hranili do tega dne, hranijo še naprej vse do prenehanja delovnega razmerja (oziroma jo na izrecno zahtevo delavca izročijo delavcu v hrambo). Ker po noveli ZDR ne obstaja več pravna podlaga za vpisovanje podatkov v delovno knjižico, mora delavec za uveljavljanje oz. uresničevanje svojih pravic pred pristojnimi organi predložiti:
- delovno knjižico z vpisi do vključno 31.12.2008 ter
- izpis Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) o podatkih o obdobju zavarovanja iz matične evidence zavarovancev, ki jo zavod vodi. Izpis ZPIZa se mora predložiti tudi za obdobja, ki so sicer bila začeta pred 1.1.2009 ali kasneje in so bila zaključena po tem datumu.
Glede na navedeno velja, da:
- delovne knjižice delodajalci hranijo vse do prenehanja delovnega razmerja delavca, brezposelne osebe pa si lahko uredijo hrambo knjižic na zavodu za zaposlovanje. Delavec mora po prenehanju delovnega razmerja knjižico prevzeti - če tega ne stori v 30 dneh, pošlje delodajalec knjižico upravni enoti, ki je izdala delovno knjižico. Če delodajalec knjižice noče izročiti, lahko delavec poda prijavo inšpektorju za delo, ki lahko oglobi delodajalca z denarno kaznijo v višini od 750,00 do 2.000,00 EUR,
- delavec lahko zahteva izročitev delovne knjižice pred prenehanjem delovnega razmerja, vendar jo mora v tem primeru skrbno hraniti,
- v primeru prenehanja delovnega razmerja (tudi v primeru stečaja delodajalca) mora delodajalec (v primeru stečaja pa stečajni upravitelj) delavcu knjižico vrniti. Vanjo se več ne vpisujejo podatki o delovnem razmerju - dan, mesec in leto prenehanja delovnega razmerja, kakor tudi ne število let, mesecev in dni zaposlitve pri delodajalcu. Navedeni vpis nadomesti izpis ZPIZa o podatkih o obdobju zavarovanja. Če delodajalec (stečajni upravitelj) takšen vpis vseeno opravi, mora delavec za uresničevanje pravic in obveznosti iz delovnega razmerja poleg delovne knjižice predložiti tudi izpis ZPIZ, ki ima edini dokazno vrednost.
Tisti, ki so prvič stopili v zavarovanje po 1. januarju 2009 oziroma ki so se po tem datumu ponovno zaposlili ali začeli opravljati dejavnost, bodo dokazovali obdobja zavarovanja, dopolnjena po 1.1.2009 izključno na podlagi podatkov, ki so iz prijav in odjav pokojninskega in invalidskega zavarovanja vpisani v matični evidenci zavarovancev zavoda (torej brez delovne knjižice).
Pripravila: mag. Jasmina Cigrovski
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
