Ker navedena izjema velja le za dohodke, ki jih je davčni zavezanec prejel na podlagi sodne odločbe, ne pa tudi na podlagi drugih (npr. upravnih) odločb, je predlagatelj ocene ustavnosti zahteval ugotovitev, da takšna ureditev ni ustavna. Po njegovem mnenju naj bi bila ureditev diskriminatorna, ker nedopustno razlikuje zavezance, ki prejmejo dohodke iz delovnega razmerja iz preteklih let na podlagi upravne odločbe, od zavezancev, ki prejmejo te dohodke na podlagi sodne odločbe. Skladno z načelom enakosti pred zakonom bi namreč moral zakonodajalec bistveno enake položaje urejati enako, zaradi česar je predlagatelj predlagal, da Ustavno sodišče v prvem odstavku 120. člena ZDoh-2 besedo »sodne« razveljavi.
Zahtevi za presojo ustavnosti je predlagatelj priložil sklep o prekinitvi postopka v upravnem sporu zoper odločbo davčnega urada, ki ga je začel, ker mu je bila za dohodke, prejete na podlagi upravne odločbe, odmerjena dohodnina brez upoštevanja instituta povprečenja, čeprav so njegovi dohodki zajemali tudi nadomestilo za čas čakanja na zaposlitev kot invalidu od oktobra 2003 do junija 2008. Od dohodka, prejetega na podlagi odločbe Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje RS (ZPIZ), je davčni organ odmeril dohodnino ter naložil v plačilo razliko med odmerjeno dohodnino in med letom plačanimi akontacijami. Pri tem je davčni organ prejete dohodke obravnaval tako, kot da so se prejeti dohodki v celoti nanašali le na leto 2008, in jih zato uvrstil v višji dohodninski razred.
Ustavno sodišče je z odločbo št. U-I-76/11-15 uvodoma ugotovilo, da predstavlja institut povprečenja, ki ga določa 120. člen ZDoh-2, izjemo od splošnega načina določanja letne dohodnine, njen namen pa je ublažitev progresivnosti stopenj dohodnine v praviloma izjemnih primerih, ko zavezanec v tekočem dohodninskem letu na podlagi sodne odločbe prejme plače ali druge dohodke iz delovnega razmerja iz preteklih let. Davčni zavezanec, ki prejme dohodke iz delovnega razmerja, na podlagi odločbe, ki ni sodna odločba, ne uživa ugodnejše davčne obravnave in zanj velja splošno pravilo, po katerem je dohodek obdavčen v letu, v katerem je prejet oziroma izplačan. Čeprav je Ustavno sodišče zavzelo stališče, da je položaj davčnega zavezanca, ki prejme prejemke iz naslova obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja iz preteklih let na podlagi upravne odločbe ZPIZ, v bistveno enakem položaju z davčnim zavezancem, ki enake prejemke prejme na podlagi sodne odločbe, izdane v socialnem sporu, pa je med obema položajema našlo tudi več razlik, ki opravičujejo različno obravnavanje subjektov pred zakonom. Tako so prejemki, ki jih zavarovanec iztoži v postopku pred socialnim sodiščem, praviloma zaradi dalj časa trajajočih postopkov višji in zato za davčnega zavezanca pomenijo dodatno davčno obremenitev v letu, v katerem mu je odmerjena dohodnina. Prav tako se razlikuje položaj davčnega zavezanca v postopku odločanja o prejemkih iz naslova pokojninskega in invalidskega zavarovanja pred socialnim sodiščem in organi ZPIZ. Pri izplačilu prejemkov, ki so izplačani na podlagi sodne odločbe, gre z davčnega vidika za izredne dohodke, ki v določenem letu praviloma znatno povečajo letno davčno osnovo zavezanca. Sodne odločbe, izdane v socialnih sporih, se nanašajo na prejemke iz naslova socialnega zavarovanja, pretežno pokojnin za pretekla leta. V socialnem sporu si zavarovanec iztoži denarni zahtevek za izplačilo prejemkov iz naslova pokojninskega in invalidskega zavarovanja za preteklo obdobje, ki ga mora ZPIZ izplačati zavarovancu. V primeru izplačil prejemkov iz naslova pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki jih zavarovanec prejme na podlagi upravne odločbe, izdane v upravnem postopku, pa gre za prejemke, do katerih je upravičen zavarovanec na podlagi materialnopravnih predpisov, ki urejajo navedeno zavarovanje. O teh pravicah pa odločajo organi ZPIZ. Ker gre v pretežni meri za odločanje o prejemkih iz naslova pokojninskega in invalidskega zavarovanja iz tekočega leta, je postopek o priznanju in izplačilu navedenih prejemkov krajši, prejemki, izplačani na podlagi upravnih odločb, pa praviloma ne dosegajo višine zneskov, prisojenih s sodbo, izdano v socialnem sporu.
Na podlagi navedenega je Ustavno sodišče ugotovilo, da prvi stavek prvega odstavka 120. člena ZDoh-2 ni v neskladju z ustavo.
Pripravila: mag. Jasmina Cigrovski
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
