c S

Iz sodne prakse: Kdaj se izčrpajo izključne pravice iz znamk?

04.10.2011 V zadevi C-46/10 je Sodišče Evropske Unije presojalo vprašanje, ali lahko pridobitelj izključne licence za uporabo jeklenk, katerih oblika je zaščitena kot tridimenzionalna znamka, nasprotuje temu, da tretji te jeklenke napolni s plinom, ki ne izvira od imetnika licence.

Družba Kosan Gas poleg proizvodnje in prodaje plina tudi trži plin v tako imenovanih kompozitnih (lahkih) jeklenkah, za katere je izključni distributer na Danskem. Posebna oblika teh jeklenk je registrirana kot tridimenzionalna znamka Skupnosti ter kot danska tridimenzionalna znamka za plinska goriva in za posode za tekoča goriva. Kosan Gas poleg tega ponuja tudi ponovno polnjenje kompozitnih jeklenk, ko so te izpraznjene. Družba Viking Gas prodaja plin in med drugim nudi tudi ponovno polnitev kompozitnih jeklenk. Ob tem na jeklenko, ki je sicer že opremljena z besedno in figurativno znamko družbe Kosan Gas, namesti nalepko s svojim imenom in številko polnilnice ter dodatno nalepko z zakonsko predpisanimi podatki.

Sodišče je presojalo vprašanje, ali lahko pridobitelj izključne licence za uporabo jeklenk, katerih oblika je zaščitena kot tridimenzionalna znamka, nasprotuje temu, da tretji te jeklenke napolni s plinom, ki ne izvira od imetnika licence.

Sodišče se je uvodoma oprlo na 5. člen Direktive št. 89/104/EGS, ki daje imetniku znamke izključno pravico prepovedati tretjim osebam zlasti, da bi ponujale proizvode njegove znamke, jih dale na trg ali v te namene imele v posesti. Izjemo od tega predstavlja t.i. izčrpanje izključne pravice, ki je posledica bodisi imetnikovega soglasja, da se blago da na trg EGP, bodisi tega, da je imetnik sam ali udeleženec na trgu, gospodarsko povezan z imetnikom, kot je zlasti pridobitelj licence, dal blago na trg EGP.

Poudariti gre, da so kompozitne jeklenke namenjene večkratni uporabi in imajo kot take neodvisno gospodarsko vrednost in jih je treba same po sebi šteti za blago. Te jeklenke imajo tudi zaradi svojih tehničnih posebnosti višjo ceno kot klasične plinske jeklenke. Potrošniki ne bi mogli polno uživati svoje lastninske pravice na teh jeklenkah, če bi bila ta pravica omejena s pravicami iz znamke tudi po tem, ko imetnik navedene jeklenke proda oziroma se te prodajo z njegovim soglasjem. To pomeni, da pri izvajanju te pravice ne bi bili več svobodni, če bi bili za polnjenje navedenih jeklenk vezani na enega samega ponudnika plina. Prav tako bi pridobitelj licence ter imetnik znamke na podlagi pravic, vezanih na te znamke, z nasprotovanjem nadaljnjemu polnjenju jeklenk, neupravičeno zmanjšal konkurenco na prodajnem trgu glede polnjenja plinskih jeklenk in bi celo pomenilo nevarnost delitve tega trga.

Sodišče je zaključilo, da se s prodajo kompozitne jeklenke izčrpajo pravice iz znamk, povezanih s to jeklenko in da na kupca preide pravica do svobodnega razpolaganja s to jeklenko, vključno s pravico do njene zamenjave ali polnjenja. Posledica te pravice je pravica konkurentov, da polnijo in zamenjujejo prazne jeklenke. Sodišče je dodatno poudarilo, da čeprav ima imetnik znamke na podlagi 7. člena direktiv pravico, da nasprotuje nadaljnji komercializaciji znamke, je to mogoče le, če obstajajo utemeljeni razlogi, med katere zlasti šteje, da se stanje blaga spremeni ali se to poškoduje po tem, ko je bilo dano na trg.

Pripravila: mag. Jasmina Cigrovski


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.