(okrajno sodišče, višje sodišče) Dolžnik je v izvršilnem postopku vložil predlog za obnovo postopka, ker mu sklep o izvršbi ni bil nikoli vročen in ni imel možnosti podati ugovor zoper sklep o izvršbi. Sodišče prve stopnje je dolžnikov predlog zavrnilo z obrazložitvijo, da je bila poštna pošiljka dolžniku pravilno vročena na naslovu, kjer ima prijavljeno stalno prebivališče.
Dolžnik je v pritožbi navajal, da na naslovu stalnega bivanja živi več najemnikov in nobeden nima oznake svojega priimka na poštnem nabiralniku, ampak je tam označen le priimek lastnika hiše. Posledično bi se morala pošiljka vrniti z oznako »neznan« in ne z oznako »ni dvignil«, saj dolžnik nikoli ni dobil obvestila o prispeli pošiljki, saj ga v skupnem nabiralniku ni bilo. Sodišče prve stopnje zato ne bi smelo šteti pisemske pošiljke za vročeno.
Dolžnik uveljavlja obnovitveni razlog iz 2. točke prvega odstavka 394. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 63. in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), ki določa, da se na predlog stranke pravnomočno končan postopek lahko obnovi, če stranki z nezakonitim postopanjem, zlasti z opustitvijo vročitve, ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem.
V konkretni zadevi je sporno, ali je bil sklep o izvršbi pravilno vročen. Ker je mogoče obnoviti le postopek, ki je pravnomočno končan, je torej pogoj za obnovo postopka, pravnomočna odločba, ki jo sodišče razveljavi s sklepom, s katerim se dovoli obnova postopka. Sklep o izvršbi je opremljen s klavzulo pravnomočnosti, pri čemer pa velja, da je pravilna vročitev odločbe sploh predpostavka pravnomočnosti, s tem pa tudi obnove postopka.
Vsebina predloga za obnovo postopka pa je trditev dolžnika, da mu sklep o izvršbi ni bil vročen, zato je treba ugotoviti, da ni mogoče obnoviti postopka takrat, kadar stranka trdi, da je bila vročitev odločbe opravljena nepravilno (prim. sklep Vrhovnega sodišča II Ips 309/2010 z dne 21.10.2010). Za tak primer je v drugem odstavku 42. člena ZIZ predvidena razveljavitev potrdila o izvršljivosti, pa tudi pravnomočnosti (glej sklep VS RS III Ips 101/2006 z dne 28.08.2007), zato dolžnik s takšnimi trditvami ne more uspeti s predlogom za obnovo postopka in je bilo potrebno pritožbo zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje.
Pripravil: Igor Cek, odvetnik
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
