Kršiteljica je v postopku za prekrške, ki ga je vodila Informacijska pooblaščenka, vložila zahtevo za izločitev uradne osebe, ki je vodila in odločala v postopku za prekršek. Poblaščenka je njeno zahtevo zavrnila, pritožbo kršiteljice pa odstopila v reševanje Okrajnemu sodišču v Ljubljani. Sodišče je pritožbo odstopilo v reševanje Ministrstvu za pravosodje. Ker je prišlo do situacije, ko več organov zavrača pristojnost v posamezni zadevi (spor o pristojnosti), je Ministrstvo za pravosodje kot organ, kateremu je bila zadeva odstopljena, na podlagi 160. člena ustave zahtevalo, da ustavno sodišče odloči v sporu.
Postopek, ki se je vodil pred informacijsko pooblaščenko, se šteje za postopek o prekršku – hitri postopek, informacijska pooblaščenka pa za prekrškovni organ. Postopek o prekršku je urejen v Zakonu o prekrških (ZP-1), in sicer v prekrškovnih postopkih odločajo prekrškovni organi in sodišča. O storitvi prekrška, sankciji in drugih vprašanjih postopka o prekršku, prekrškovni organ oziroma sodišče odloči z odločbo, zoper katero so dopustna pravna sredstva, ki je v primeru odločanja po hitrem postopku zahteva za sodno varstvo. Glede izločitve uradne osebe ZP-1 napotuje na smiselno uporabo določb Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). Smiselna uporaba pa ne pomeni popolne in celovite uporabe posameznih določb ZUP, temveč uporabo teh določb tako, da to najbolj ustreza pomenu, namenu in naravi posamezne procesne institucije, ter v obsegu, prilagojenemu posebnostim hitrega postopka o prekršku.
Ker je v obravnavani zadevi informacijska pooblaščenka delovala kot prekrškovni organ in ne kot upravni organ, mora tudi o pravnih sredstvih zoper odločitve pristojnega organa med prekrškovnim postopkom odločiti tisti organ, ki je v prekrškovnem postopku pristojen za instančni nadzor ali sodno varstvo, in ne organ, ki bi bil v upravnem postopku pristojen za instančni nadzor ali sodno varstvo. ZP-1 določa, da izvaja sodno varstvo in instančni nadzor v prekrškovnem postopku v okviru zahteve za sodno varstvo sodišče za prekrške prve stopnje. Zato je tudi za odločitev o pravnem sredstvu zoper sklep o zavrnitvi zahteve za izločitev uradne osebe, ki vodi hitri prekrškovni postopek, pristojno isto sodišče. Ustavno sodišče je dodatno pojasnilo, da so okrajna sodišča tista, ki v okviru enotnega upravno-kaznovalnega postopka odločajo o zahtevi za sodno varstvo, medtem ko se krajevna pristojnost sodišča ugotavlja skladno z določbami rednega sodnega postopka.
Sodišče je zaključilo, da je glede na vse navedeno za odločanje o pritožbi v predmetnem sporu pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani, Oddelek za prekrške.
Pripravila: mag. Jasmina Cigrovski
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
