Tožniku je bila dana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga dne 4.7.2005. Pred tem je tožena stranka od 17.12.2004 izdala več pisnih navodil in opozoril, šele v opozorilu z dne 28.6.2005 pa je opozorila na možnost odpovedi zaradi ponovne kršitve. Po tem datumu tožnik ni več kršil pogodbe, tožena stranka pa je v obrazložitvi odpovedi navajala, da je dana zaradi kršitev od 17.12.2004.
Na prvostopnem sodišču je bila ugotovljena nezakonitost predmetne odpovedi, kar je potrdilo tudi drugostopno sodišče po pritožbi tožene stranke. S strani tožene stranke je bila v zadevi vložena revizija, saj naj bi tožnik vedel, da mu delodajalec lahko odpove pogodbo o zaposlitvi, če ne bo upošteval navodil in opozoril. Toženka je zatrjevala, da opustitev pisnega opozorila po 83. členu Zakona o delovnih razmerjih (ZDR) ne pomeni avtomatično takšne absolutne bistvene kršitve postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki bi v vsakem primeru nujno pripeljala do ugotovitve njene nezakonitosti. Sodišču je očitala, da je bilo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno zaradi zmotne uporabe 83. člena ZDR, katerega namen naj bi bil le v dokazljivosti. Zatrjevane so bile tudi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki niso bile obrazložene oz. utemeljene ter bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker je sodišče druge stopnje navedlo, da direktor ni ničesar izpovedal o domnevnih ustnih opozorilih o možnosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi v primeru novih kršitev.
Vrhovno sodišče je v VIII Ips 265/2009 revizijo zavrnilo, ker kršitve niso bile podane, materialno pravo ni bilo zmotno uporabljeno, v delu pa sodbe niti ni bilo mogoče preizkusiti. Že v sodbah VIII Ips 86/2009 z dne 22.6.2010, VIII Ips 418/2008 z dne 9.2.2010, VIII Ips 250/2007 z dne 22. 4. 2008 in drugih je Vrhovno sodišče odločilo, da zaradi kršitev na katere je bil delavec opozorjen, delodajalec kasneje ne more več delavcu redno odpovedati pogodbe o zaposlitvi. Smisel pisnega opominjanja je v opozorilu delavcu na tiste kršitve, ki še niso tako hude, da bi utemeljevale odpoved in katerih namen je opozoriti delavca na možnost odpovedi pogodbe o zaposlitvi, če svojih pogodbenih in drugih obveznosti ne bo izpolnjeval. Šele kolikor bi delavec ponovno kršil svoje delovne obveznosti, bi mu delodajalec lahko redno odpovedal pogodbo iz krivdnega razloga. Toda to bi lahko storil le zaradi novih kršitev, ne pa več tistih, za katere je tožnika pisno opominjal na podlagi prvega odstavka 83. člena ZDR.
Tako sta prvo in drugostopno sodišče pravilno ugotovili, da je tožena stranka tožnika pisno opozorila na kršitve in možnost odpovedi v skladu s 83. členom ZDR z listino z dne 28. 6. 2005, da tožniku ni bila očitana nobena kršitev po tem datumu, temveč je bila dana zaradi kršitev, za katere je bil tožnik že pisno opozorjen. Iz navedenih razlogov je bila nezakonitost odpovedi pravilno ugotovljena. Ker ne gre za postopkovno določbo, temveč za pogoj za zakonitost odpovedi, so bile neutemeljene revizijske navedbe, da bi sodišče moralo kot opozorilo pred odpovedjo po prvem odstavku 83. člena ZDR upoštevati tudi ustna opozorila. Če opozorilo na izpolnjevanje obveznosti in na možnost odpovedi v primeru ponavljanja kršitev ni pisno, je kasnejša odpoved nezakonita.
V postopku pred sodiščem prve stopnje je le-to na podlagi 118. člena ZDR tudi razvezalo pogodbo o zaposlitvi ter toženki naložilo obračun in izplačilo plače v določenem obdobju ter plačilo odškodnine v določenem znesku.
Pripravila: Vanja NovakČlanki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
