Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo nezakonitost izredne odpovedi, pri presoji je izhajalo iz pojma krivde in zavesti o nedopustnosti ravnanja. Po izvedenskem mnenju Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani je povzelo, da tožnik od 1.7. do 30.9.2005 ni bil sposoben opravljati dela na svojem delovnem mestu. Tožnikova ravnanja, ki jih je imel delodajalec oziroma tožena stranka za kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja, so bila rezultat njegove bolezni, zato je bila njegova krivda za navedena ravnanja izključena. Sodišče je tudi presodilo, da razlogi za izredno odpoved niso bili podani, vse to pa je povezalo z delovno dobo tožnika pri toženi stranki, dejstvom, da mu predhodno ni bila očitana kršitev pogodbenih ali drugih obveznosti in s tem, da so bile kršitve rezultat tožnikove bolezni in ne krivde za očitana ravnanja.
Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo sodbo prvostopenjskega sodišča. Tožnikove odsotnosti po mnenju sodišča ni mogoče opravičiti le s potrdilom o začasni zadržanosti z dela, temveč je treba ugotavljati sposobnost delavca, da opravlja delo.
Tožena stranka je vložila revizijo. Trdila je, da tožnik ni nikoli predložil medicinske dokumentacije, na podlagi katere bi lahko sklepala, da dejansko ni bil sposoben opravljati svojega dela po pogodbi o zaposlitvi. Tožnik dne 1.7.2005 ni imel odločbe o delu po skrajšanem delovnem času. Predlog osebnega zdravnika ni zagotovilo, da se bo imenovani zdravnik strinjal z njim, poleg tega pa je bil predlog imenovanemu zdravniku posredovan šele 12.8.2005 (več kot mesec dni po tem, ko je tožnik toženi stranki zatrdil, da mu bo delo s skrajšanim delovnim časom zagotovo odobreno). Imenovani zdravnik je 17.8.2005 izdal odločbo, s katero je bila tožniku začasna nezmožnost za delo priznana šele od 25.8.2005, iz nje pa je tudi izhajalo, da predlog za skrajšani delovni čas od 1.7.2005 ni utemeljen. Tožnik kljub vsemu ni začel delati s polnim delovnim časom, ampak je delal le štiri ure. Utemeljen razlog za izredno odpoved je bil tako po prvem odstavku 110. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR) podan.
Po mnenju Vrhovnega sodišča je revizija utemeljena. Upoštevati je treba odločbo zdravstvene komisije Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) z dne 2.8.2005, ki je ugotovila, da je bil tožnik začasno nezmožen za delo od 21.5. do 30.6.2005, od 1.7.2005 pa bi lahko delal s polnim delovnim časom, zoper to odločbo tožnik ni uveljavljal sodnega varstva in je postala dokončna in pravnomočna. Prej omenjena odločba imenovanega zdravnika s 17.8.2005 je določala, da je tožnik za delo začasno nezmožen od 25.8. do 31.8.2005. Tožnik se je zoper to odločbo pritožil, zdravstvena komisija ZZZS-ja pa je pritožbo zavrnila. Tožnik je uveljavljal tudi delovno-socialno varstvo, vendar v zadevi pred pravnomočnostjo te individualne sodbe še ni bilo pravnomočno odločeno.
Tožnikova bolezen in dejstva v zvezi s to boleznijo namreč sama po sebi še ne pomenijo, da tožnik ni bil sposoben pravilno razumeti in ravnati v zvezi z odločbami imenovanega zdravnika. Kot določa 244. člen Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja pa so sklepi imenovanega zdravnika in zdravstvene komisije za zavarovance in tudi njihove osebne zdravnike obvezni. Zato je vprašanje tožnikove krivde odvisno od njegovega zavedanja, kaj pomenijo te odločbe in sposobnosti oblikovanja ravnanj glede na te odločbe. Izvedenec psihiater je tožnika za čas od 1.7.2005 označil za nesposobnega za delo, zato tudi iz tu ni mogoče potegniti materialnopravnega zaključka o izostanku njegove krivde za to, da ni spoštoval navedenih odločb imenovanega zdravnika oziroma zdravniške komisije in je kljub tem odločbam predčasno odhajal z dela. Ker je bila odločba imenovanega zdravnika z dne 2.8.2005 pravnomočna, v obdobju, ki ga zajema ta pravnomočna odločba, tožnik ne more več uveljavljati sodnega varstva v individualnem sporu glede upravičene odsotnosti z dela z zdravstvenimi razlogi, lahko pa bi uveljavljal obstoj drugih razlogov za upravičeno odsotnost oziroma predčasno odhajanje z dela.
Revizijsko sodišče je sodbo prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje.
Pripravila: Petra Dolinšek
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
