Postopek osebnega stečaja vodi sodišče v Republiki Sloveniji proti:
1. fizični osebi, ki ima stalno ali začasno prebivališče v Republiki Sloveniji,
2. potrošniku, ki nima niti stalnega niti začasnega prebivališča v Republiki Sloveniji, če v Republiki Sloveniji prejema plačo ali druge stalne prejemke ali če je njegovo premoženje v Republiki Sloveniji, in
3. podjetniku ali zasebniku, ki nima niti stalnega niti začasnega prebivališča v Republiki Sloveniji, če ima sedež v Republiki Sloveniji.
S spremembo 383.a členu ZFPPIPP lahko dolžnik vloži predlog za začetek postopka osebnega stečaja tudi na zapisnik pri sodišču, ki je stvarno in krajevno pristojno za odločanje o tem predlogu. Sodišče na naroku za vložitev predloga za začetek postopka osebnega stečaja:
1. pouči dolžnika o pravnih posledicah začetka postopka osebnega stečaja in možnosti odpusta obveznosti, ter
2. sprejme na zapisnik dolžnikov predlog za začetek postopka osebnega stečaja, poročilo o stanju dolžnikovega premoženja in predlog za odpust obveznosti,
3. pouči dolžnika o obveznosti plačila predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka in v kolikor nima sredstev, mu izroči obrazec prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ki je lahko v obliki oprostitve plačila predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka in kar pomeni, da mora sodišče v treh delovnih dneh po prejemu odločbe izdati sklep o začetku postopka osebnega stečaja
4. pouči dolžnika o možnosti dodelitve brezplačne pravne pomoči v obliki oprostitve plačila tega predujma.
Stranke glavnega postopka osebnega stečaja so:
1. stečajni dolžnik,
2. upnik, ki je v zakonskih rokih opravil dejanja za uveljavitev terjatve v postopku osebnega stečaja, in
3. upnik, ki je zamudil roke za izvedbo dejanj za uveljavitev terjatve v postopku osebnega stečaja, če je njegova terjatev priznana.
Z začetkom postopka osebnega stečaja se poslovna sposobnost stečajnega dolžnika omeji tako:
1. da ne more sklepati pogodb in opravljati drugih pravnih poslov ali dejanj, katerih predmet je razpolaganje z njegovim premoženjem, ki spada v stečajno maso,
2. brez soglasja sodišča ne more najeti kredita ali posojila ali dati poroštva, odpreti novega transakcijskega ali drugega denarnega računa in se odpovedati dediščini ali drugim premoženjskim pravicam.
Vsako pravno ali drugo dejanje, ki je nasprotju z navedenim nima pravnega učinka, razen če poslovna stranka ni mogla vedeti, da je bil nad dolžnikom začet postopek osebnega stečaja, razen če je bila pogodba sklenjena ali drug pravni posel opravljen kasneje kot v osmih dneh po objavi oklica o začetku postopka osebnega stečaja.
Na podlagi sprememb 387. člena ZFPPIPP z začetkom osebnega stečaja nad podjetnikom ali zasebnikom stečajnemu dolžniku preneha status podjetnika ali zasebnika in s tem dnem ne glede na datum izbrisa iz registra prenehajo tudi vsa obvezna socialna zavarovanja, v katera je bil stečajni dolžnik vključen na podlagi statusa podjetnika ali zasebnika.
Naloga sodišča pri tem je, da Agencijo Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (v nadaljevanju AJPES) obvesti o pravnomočnosti sklepa o začetku postopka osebnega stečaja nad podjetnikom ali zasebnikom v treh delovnih dneh po pravnomočnosti sklepa o začetku postopka osebnega stečaja, AJPES pa na tej podlagi izbriše podjetnika ali zasebnika iz registra.
V stečajno maso v postopku osebnega stečaja sodijo:
1. premoženje stečajnega dolžnika ob začetku tega postopka,
2. vse premoženje, doseženo z unovčenjem in upravljanjem stečajne mase ter izpodbijanjem pravnih dejanj stečajnega dolžnika, ter
3. premoženje, doseženo z nadaljevanjem poslovanja, če stečajni dolžnik nadaljuje poslovanje po začetku stečajnega postopka,
4. plača in drugi prejemki, ki jih dolžnik pridobi med postopkom osebnega stečaja, razen prejemkov, ki so po tem zakonu izvzeti iz stečajne mase ali spadajo v stečajno maso v omejenem znesku, kot na primer - obleka in obutev za osebno rabo, kurjava, medicinski pripomočki in podobno, če nakup teh predmetov ali stvari ni bil predmet izvršbe na terjatev iz posojilnega razmerja,- prejemki iz naslova preživnine, različnih oblik socialne pomoči, nepovratna sredstva, ipd.
5. premoženje, ki ga stečajni dolžnik pridobi na podlagi dedovanja ali na drugi podlagi med postopkom osebnega stečaja.
Pri tem po novem velja, da prejemki na podlagi plače, nadomestila plače, odškodnine zaradi izgube ali zmanjšanja delovne sposobnosti, zaradi začasne brezposelnosti ter plačila za delo obsojencev v kazenskih zavodih spadajo v stečajno maso, razen zneska, ki je enak:
1. višini minimalne plače, zmanjšane za plačilo davkov in obveznih prispevkov za socialno varnost, in
2. v primeru, da stečajni dolžnik preživlja družinskega člana ali drugo osebo v višini prejemka, določenega za osebo, ki jo preživlja dolžnik in po merilih zakona za dodelitev denarne socialne pomoči.
Po novem 389.a členu ZFPPIPP lahko namreč stečajni dolžnik po začetku postopka osebnega stečaja začne poslovati kot podjetnik ali zasebnik, če mu sodišče to dovoli. Pri tem lahko podjetnik tudi predlaga, da se iz stečajne mase izvzame del premoženja v obliki strojev in delovnih naprav, ki jih podjetnik potrebuje za opravljanje nove dejavnosti.
Prav tako pa lahko stečajni dolžnik, v skladu s 398. členom ZFPPIPP, še vedno poda sodišču tudi predlog za odpust obveznosti za obveznost plačevanja mesečnega zneska nadomestila za izvzem premoženja ter za obveznost iz naslova ustvarjenega dobička in sicer do izdaje sklepa o končanju postopka osebnega stečaja v tistem delu, v katerem obveznosti v tem postopku ne bodo plačane. Stečajni dolžnik mora predlogu za odpust obveznosti priložiti izjavo, da ni ovir za odpust njegovih obveznosti in v predlogu opisati okoliščine, ki so podlaga za določitev preizkusnega obdobja ter priložiti dokaze o obstoju teh okoliščin.
Novi 389.b člen ZFPPIPP določa, da mora stečajni dolžnik upravitelju redno posredovati vse informacije potrebne za nadzor in mu omogočiti pregled njegovih poslovnih knjig in pridobiti njegovo soglasje za:
a) vsak najem posojila ali kredita,
b) vsako dano poroštvo ali aval,
c) vsako dovolitev ustanovitve ločitvene pravice na premoženju stečajnega dolžnika,
d) vsak drug posel v zvezi s poslovanjem stečajnega dolžnika kot podjetnika ali zasebnika, če sodišče tako določi s sklepom, s katerim dovoli tako poslovanje.
Sodišče na predlog upravitelja, upnika ali upniškega odbora namreč lahko odloči, da se ustavi poslovanje stečajnega dolžnika kot podjetnika ali zasebnika, če nastopi kateri izmed naslednjih primerov:
a) stečajni dolžnik kot podjetnik ali zasebnik v izkazu poslovnega izida izkazuje izgubo, razen če obstajajo okoliščine, na podlagi katerih je z verjetnostjo več kot 50 odstotkov, mogoče oceniti, da bo stečajni dolžnik v naslednjem obdobju posloval pozitivno,
b) stečajni dolžnik krši svoje obveznosti in za več kot en mesece zamuja s plačilom obveznosti, nastalih v zvezi z njegovim poslovanjem kot podjetnik ali zasebnik v postopku osebnega stečaja, in ki zajemajo:
a. plače delavcem in davke in prispevke, ki jih mora izplačevalec obračunati hkrati z izplačili plač, ali
b. prispevke za obvezna socialna zavarovanja, v katera je vključen dolžnik na podlagi statusa podjetnika ali zasebnika, ali
c. davke na podlagi obračunov davka in odločb davčnega organa za obdobja po začetku stečajnega postopka, ali
d. obveznosti do drugih upnikov, s katerimi je vstopil v poslovno razmerje v zvezi s svojim poslovanjem kot podjetnik ali zasebnik v postopku osebnega stečaja.
c) stečajni dolžnik za več kot en mesec zamuja s plačilom mesečnega zneska nadomestila za izvzem premoženja,
d) stečajni dolžnik je namerno povzročil svojo insolventnost.
Če se s sklepom sodišča poslovanje stečajnega dolžnika kot podjetnika ali zasebnika ustavi, se v stečajno maso vključi premoženje stečajnega dolžnika, ki je bilo prej izvzeto iz stečajne mase, morebitne neplačane obveznosti iz tega poslovanja se poplačajo kot strošek stečajnega postopka ter se ustavi postopek (ali zavrne predlog) za odpust obveznosti. Sodišče o pravnomočnosti sklepa o ustavitvi poslovanja stečajnega dolžnika kot podjetnika ali zasebnika obvesti AJPES in sicer v treh delovnih dneh, s čemer AJPES izbriše podjetnika ali zasebnika po uradni dolžnosti iz registra.
Pripravila: mag. Mojca KunšekČlanki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
