Zaradi zagotavljanja zadostne ravni varstva potrošnikov, to so fizične osebe, ki deluje za namene zunaj svoje poklicne ali pridobitne dejavnosti, zakonodajalec nekatera obligacijska razmerja ureja drugače kot splošno obligacijski pravo, to je v skladu z vodilom in favorem consumatoris. Potrošniško kreditiranje je bilo v Sloveniji prvič specialno urejeno z ZPotK-2000. Pred letom 2000 je kreditno pogodbo normiral Zakon o obligacijskih razmerjih (ZOR), saj je Obligacijski zakonik (OZ) v prehodnih določbah obdržal v veljavi poglavje predhodnika o bančnih poslih. Ob tem so bile za področje kreditnih pogodb relevantne tudi določbe OZ o posojilni pogodbi, ki ureja posojila, ki jih posojilojemalcem ponujajo dajalci posojil, ki niso banke. Ureditev posojilne pogodbe v OZ je za varstvo potrošnikov (pre)skopa in ne vsebuje določb, ki bi jih lahko šteli kot izraz posebnega varstva potrošnika kot jemalca posojila in ekonomsko šibkejše stranke.
Glavni povod za sprejetje novega zakona predstavlja Direktiva 2008/48/ES, ki enotno ureja potrošniške kreditne pogodbe v Evropski uniji tako za bančni kot za nebančni sektor in glede na razveljavljeno predhodnico, Direktivo 87/102/EGS, upošteva v zadnjih letih močan razvoj vrste kreditov, ki so na voljo potrošnikom in jih ti tudi uporabljajo. Pojavili so se novi kreditni instrumenti in način njihove uporabe se še naprej spreminja. Zaradi jasnosti in preglednosti ter preprečevanja nelojalne konkurence med dajalci kreditov tako direktiva uveljavlja načelo odgovornega kreditiranja v vseh fazah sklenitve kreditne pogodbe, velik poudarek je na ustreznem informiranju potrošnikov že pred sklenitvijo kreditne pogodbe in pravici do predčasnega poplačila odprtega kredita. Cilj Direktive je tudi zagotovitev preglednosti in stabilnosti kreditnih trgov z ustreznimi ukrepi za urejanje in nadzor nad dajalci kreditov.
Skladno z Direktivo 2008/48/ES je ZPotK-1 tako na novo opredelil pojem skupnih stroškov danega kredita. Slednje je pomembno kot osnova za izračun efektivne obrestne mere, ki jo bo moral poravnati potrošnik. Nadalje zaradi enotnega informiranja kreditojemalcev zakon tudi v Sloveniji uvaja standardni evropski obrazec o potrošniškem kreditu, s katerim bodo morali dajalci kreditov že predhodno izpolnjevati obveznost seznanitve potrošnika z zahtevanimi informacijami o kreditu, ki ga potrošnik najema. Podrobno je predpisana tudi vsebina kreditne pogodbe ter pravice potrošnika v primeru povezane kreditne pogodbe. Povezana kreditna pogodba je kreditna pogodba, namenjena financiranju pogodbe o prodaji določenega blaga ali opravljanju določene storitve, pri čemer ti dve pogodbi sestavljata komercialno enoto. Obenem pa je ZPotK-1 uravnotežil obveznosti dajalca kredita z uvedbo pravice dajalca kredita do nadomestila ob predčasnem poplačilu kredita.
ZPotK-1 nadalje prvič uvaja obveznost ocene kreditne sposobnosti potrošnika tudi za nebančne dajalce kreditov. Vsi dajalci kreditov bodo od dne začetka uporabe ZPotK-1 morali oceniti kreditno sposobnost potrošnika najprej na podlagi informacij o njegovih prejemkih oziroma njegovem premoženjskem stanju, ki jih bodo pridobili od kreditojemalca. Nato pa bodo pridobili informacijo o zadolženosti potrošnika iz sistema za izmenjavo informacij o boniteti strank (sistem), ki se vodijo na podlagi Zakona o bančništvu (ZBan-1). Kljub uvedeni obveznosti ocenjevanja kreditne sposobnosti potrošnika pa je potrebno omeniti, da imajo nebančni dajalci kreditov zaradi občutljivosti osebnih podatkov, ki se vodijo v sistemu, dostop le do ozkega nabora podatkov, ki je eksplicitno določen v 9. členu ZPotK-1. Obdelovanje osebnih podatkov potrošnikov v sistemu za namen upravljanja s kreditnim tveganjem, zagotovitve odgovornega kreditiranja in preprečevanja zadolževanja nadzoruje Informacijski pooblaščenec RS.
Novi zakon spreminja tudi način podeljevanja dovoljenj, ki jih nebančnim dajalcem kreditov izdaja Urad RS za varstvo potrošnikom. Po novih določbah dajalci kreditov, ki sodijo v nebančni sektor, ne bodo mogli več pridobiti dovoljenja za dajanje kreditov za nedoločen čas, pač pa ga bodo morali vsake tri leta podaljšati. Ob tem je potrebno dodati, da dovoljenje za opravljanje storitev bankam in hranilnicam podeljuje Banka Slovenije po postopku in ob izpolnjevanju (strožjih) pogojev, ki jih določa ZBan-1.
Pripravila: Anja Rijavec, univ.dipl.pravnik, Svetovalka na Ministrstvu za finance, Sektor za finančni sistem
»Izražena mnenja in stališča niso nujno stališča institucije, v kateri je avtorica zaposlena.«
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
