Ministrstvo za okolje in prostor je ugotovilo, da je delež biološko razgradljivih odpadkov v odloženih komunalnih odpadkih previsok glede na zastavljene cilje glede odlaganja odpadkov na odlagališčih, saj dosega tudi 60% vseh odpadkov. Ker sistem obdelave biološko razgradljivih odpadkov še ni vzpostavljen, bo treba dosledneje ločevati biološko razgradljive odpadke od komunalnih in jih ustrezno predelati. Najenostavnejši način obdelave ločeno zbranih biološko razgradljivih odpadkov je kompostiranje, s ciljem pridobiti nove, uporabne organske snovi – kompost.
Nova uredba, ki nadomešča Uredbo o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki iz leta 2008, določa obvezna ravnanja s kuhinjskimi odpadki, ki nastajajo v kuhinjah in pri razdeljevanju hrane v gostinstvu, kuhinjskimi odpadki, ki nastajajo v gospodinjstvih (npr. zelenjavni in sadni odpadki, jajčne lupine, kavna usedlina, čajne vrečke itd.) in zelenim vrtnim odpadom (odpadki z vrtov in parkov, žaganje in lesni odpadki itd.).
V II. poglavju uredbe so opredeljene prepovedi in obveznosti v zvezi z ravnanjem s kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom in sicer (4. člen):
- kuhinjske odpadke je prepovedano mešati z drugimi odpadki, če je zaradi mešanja onemogočena njihova predelava v kompost ali pregnito blato;
- kuhinjske odpadke je prepovedano rezati, drobiti ali mleti ter redčiti z namenom, da se z odpadno vodo odvajajo v javno kanalizacijo, greznice, nepretočne greznice ali neposredno v vode. Iz tega razloga je tudi prepovedana prodaja opreme za rezanje, drobljenje ali mletje odpadkov;
- zeleni vrtni odpad, ki ne nastaja v gospodinjstvu, je prepovedano mešati z mešanimi komunalnimi odpadki ali drugimi ločeno zbranimi frakcijami;
- kuhinjske odpadke iz gostinstva je prepovedano mešati z mešanimi komunalnimi odpadki in drugimi ločeno zbranimi frakcijami, vključno z zelenim vrtnim odpadom. Kuhinjski odpadki, ki nastajajo v gostinstvu, so namreč zaradi svoje sestave bolj kot za kompostiranje primerni za predelavo pod anaerobnimi pogoji v bioplinarnah, medtem ko zeleni vrtni odpad za takšno predelavo ni primeren;
- kuhinjske odpadke iz gospodinjstva je prepovedano mešati z mešanimi komunalnimi odpadki in ločeno zbranimi frakcijami komunalnih odpadkov. Smiselno je, da se kuhinjski odpadki iz gospodinjstva zbirajo skupaj z zelenim vrtnim odpadom, saj so primerni predvsem za kompostiranje, za optimalni potek procesa razgradnje biološko razgradljivih snovi pri kompostiranju pa je nujno potreben strukturni material, ki ga predstavlja prav zeleni vrtni odpad;
- prepovedano je dehidriranje kuhinjskih odpadkov iz gostinstva, če se odpadne vode odvajajo v kanalizacijo posredno prek lovilca maščob, vsebnost usedljivih snovi v odvedeni odpadni vodi pa brez dodatnega redčenja presega 40 ml/l.
V gospodinjstvih, kjer obstaja ta možnost, naj bi skladno z uredbo sami hišno kompostirali kuhinjske odpadke in zeleni vrtni odpad v hišnem kompostniku, če pa to ni mogoče oziroma gospodinjstva tega ne počnejo, pa morajo odpadke prepuščati izvajalcu javne službe v posebnem zabojniku ali posodi, torej ločeno od ostalih odpadkov (5. člen). Uveljavljanje hišnega kompostiranja je odvisno predvsem od seznanjenosti gospodinjstev s problematiko neustreznega ravnanja, kot je odlaganje odpadkov, biološko razgradljivi odpadki in negativni vplivi takšnega ravnanja na okolje, o čemer gospodinjstva seznanjajo izvajalci javne službe. Prav tako pa je v prilogi uredbe podrobneje opredeljena postavitev hišnega kompostnika ter tehnika pravilnega hišnega kompostiranja.
Gostinci morajo vse kuhinjske odpadke zbirati ločeno od drugih odpadkov in jih pred oddajo zbiralcu začasno shraniti v posebnem zabojniku ali posodi v skladu s predpisi, ki urejajo higieno živil. Z uredbo je natančneje določeno, kje in kdaj se opravi prevzem takšnih odpadkov, če je lokacija priprave in razdeljevanja hrane različna (7. člen), oddaja kuhinjskih odpadkov iz gostinstva zbiralcu (8. člen), vodenje evidence o nastajanju kuhinjskih odpadkov iz gostinstva (9. člen) ter v III. poglavju obveznosti zbiralca teh odpadkov.
Za doseganje cilja uredbe pa so v 16. členu določeni tudi prekrški, za katere je določena globa v višini do 10.000 evrov.
Pripravila: mag. Jasmina Cigrovski
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
