Trošarine predstavljajo nezanemarljiv vir državnih prihodkov, saj iz zadnjega rebalansa državnega proračuna za leto 2009 izhaja, da naj bi njihov delež v skupni masi dosegal slabo petino. Po drugi strani pa tak visok delež pomeni tudi močno obremenitev gospodarstva in posameznikov, ki se znajdejo v položaju bodisi posrednega bodisi neposrednega plačnika zadevnega davka. Zakonodajalec kot fiskalni gospodar mora zato pri urejanju sistema trošarin vpreči občutno mero taktnosti in smele ekonomske presoje.
Ni pa le nacionalni zakonodajalec tisti, ki se zaveda pomembnosti tematike (pobiranja) zadevnih davkov, temveč se je vpliva trošarin na delovanje trga in gospodarskega zavedela tudi Evropska unija. Vpričo tega je bilo sprejetih več direktiv, uredb in odločb, ki urejajo obravnavano področje, ker slovenska zakonodaja z njimi ni bila v celoti usklajena, pa je bilo njihovo vsebino potrebno prenesti tudi v naš sistem. Ena takih, v slovenski pravni ustroj do nedavnega še ne v celoti »prevedenih« predpisov je bila tudi Direktiva Sveta 2008/118/ES, ki na podlagi Odločbe št. 1152/2003/ES Evropskega parlamenta in Sveta o informatizaciji gibanja in nadzora trošarinskih izdelkov uvaja nov računalniško podprti sistem za gibanje in nadzor trošarinskih izdelkov »Excise Movement and Control System« (EMCS).
Z uveljavitvijo sistema EMCS se lahko nadejamo predvsem poenostavitve postopkov, brezpapirne administracije in upravljanja (papirno dokumentacijo bo nadomestil elektronski trošarinski dokument), varnega blagovnega prometa, hitrejše pridobitve garancij za trgovce, nenazadnje pa tudi lažjega in učinkovitejšega monitoringa z realno-časovnimi informacijami in pregledi tekom samega gibanja blaga. Administrativno breme gospodarskih subjektov, ki poslujejo z drugimi državami članicami, naj bi s sprejemom novele Zakona o trošarinah (ZTro-I) tako bilo zmanjšano, nadzornemu organu pa olajšano izvajanje nadzornih aktivnosti tudi pri nas. Carinska uprava Republike Slovenije bo s tako izrabo informacijske tehnologije in preko hitrejše in lažje komunikacije pridobila tudi na učinkovitosti, k na splošno gospodarstvu bolj prijaznemu poslovanju pa bo prispevala tudi zakonska določitev ključnih elementov postopka pri gibanju trošarinskih izdelkov pod režimom odloga plačila trošarine.
6., 7. in novi 7.a člen ZTro tako sedaj natančneje določajo, v katerih primerih se lahko trošarinski izdelki, bodisi na ozemlju Slovenije bodisi med Slovenijo in drugimi državami članicami EU, gibljejo pod takim režimom. Večji pomen se daje elektronski dokumentaciji, saj je elektronski trošarinski dokument skladno z 8.a členom pogoj za gibanje pod režimom odloga plačila, elektronski poročili o prejemu in o izvozu pa kot dokaz nadomeščata izvod papirnega dokumenta, ki je doslej moral biti priložen dokumentu, ki ga je bilo treba vrniti pošiljatelju v potrditev prejema pošiljke. Ker se je zakonodajalec zavedal možnosti, da računalniško podprti sistem kdaj kje ne bi bil na voljo, je kljub favoriziranju elektronske dokumentacije predvidel tudi nadomestne postopke za pošiljatelja, prejemnika in izvoznika.
To pa ni edina uskladitev z evropsko zakonodajo, saj novela ZTro-I slovenski pravni red usklajuje tudi z Uredbo Sveta (EGS) št. 2658/87 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi. Ta je sicer v trošarinski zakonodaji že bila upoštevana, vendar pa je z Uredbo Komisije (ES) št. 1031/2008 prišlo do nekaterih sprememb, ki so tudi od našega zakonodajalca terjala v 39., 40. in 53. členu ZTro vidno redakcijo. Medtem ko so te uskladitve bolj tehnične in formalne narave, pa so pomembnejše uskladitve zahtevale Direktiva Sveta 2003/96 o obdavčitvi energentov, Direktiva Sveta 92/84/EGS o obdavčitvi alkohola in alkoholnih pijač ter Direktiva Sveta 92/79/EGS o obdavčitvi cigaret, ki je hkrati že v postopku spreminjanja.
Skladno s tem, dodatno podprto pa tudi z interesom izvajanja politike, ki bo v večji meri prispevala k varovanju javnega zdravja, je zakonodajalec spremenil določbo 51. člena ZTro in zvišal trošarino za cigarete s prejšnjih 69 na 74 eurov za tisoč kosov cigaret iz najbolje prodajanega cenovnega razreda v Sloveniji. Dinamiko spreminjanja trošarine je predvidel tudi za vnaprej, saj bo od 1. aprila 2011 ta znašala najmanj 79 eurov, od 1. aprila 2010 pa 84 eurov. Do zvišanja pa ni prišlo le na področju obdavčitve cigaret, temveč tudi na področju obdavčitve energentov ter alkohola in alkoholnih pijač. Predlagatelj obravnavane novele ZTro-I v zvezi s tem sicer opozarja, da spremembi drugega odstavka 43. člena in tretjega odstavka 54. člena zakona ne prinašata dejanskega povišanja zadevnih trošarin, ampak dajeta vladi na voljo zgolj dodaten manevrski prostor za morebitne bodoče spremembe. Zvišanja zneska trošarine za plinsko olje za pogon s 320,7144 na 460 eurov, za plinsko olje za ogrevanje z 41,4538 na 70 eurov, za neosvinčeni motorni bencin s 377,1115 na 490 eurov, za pivo z 9 na 10 eurov, za vmesne pijače z 82 na 100 eurov in za etilni alkohol z 911 na 1000 eurov tako še ne dajejo dokončnega odgovora na vprašanje o davčni obveznosti trošarinskih zavezancev.
66. člen zakona namreč v roke vlade polaga orodje za konkretiziranje zneskov, ki se lahko bodisi zgolj v zgornjo smer bodisi v obe od zakonskih razlikujejo do 50%. Kmalu po sprejetju novele ZTro-I je vlada to možnost že izkoristila in z Uredbo o določitvi zneska trošarine za energente, iz katere je razvidno, da so se nekatere trošarine znižale, te zneske tudi natančneje določila. S tem je sledila tudi svojemu cilju omogočitve znižanja trošarinske obremenitve plinskega olja, dokazljivo uporabljanemu za pogon motornih vozil za komercialno uporabo, ki ga sicer zasleduje tudi odprava doslej v dvajsetem odstavku 54. člena ZTro določene vrednostne omejitve 130 eurov pri vračilu dela plačane trošarine.
Kljub nekaterim znižanjem naj bi se prihodki iz naslova zbiranja trošarin v prihodnosti povečali, s tem pa v času gospodarske krize in upočasnjene rasti družbenega proizvoda zagotovili ustrezno višino in stabilnost državnega proračuna. Spremembe trošarin na energetskem področju naj bi tako na primer prinesle okoli 3,5 mio. eurov, na področju cigaret v letu 2010 18,2 mio. eurov in letu 2011 16,7 mio. eurov, skupno povečanje pa naj bi v letošnjem letu znašalo 20,8 mio. eurov in v naslednjem 16,7 mio. eurov.
Med spremembami, ki jih prinaša novela ZTro-I, je vredno omeniti še preimenovanje osebe, ki občasno vnaša trošarinske izdelke iz druge države članice, iz nepooblaščenega v začasno pooblaščenega prejemnika, sicer pa se njihov spekter ob terminološki uskladitvi, upoštevanju novih pravnih pojmov in izrazov, uporabljenih v evropski zakonodaji, ter zatrjevanem izboljšanju določb in črtanju tistih, ki so izgubile na pomenu, zaključuje z manjšo dopolnitvijo kazenskih določb.
Revizija trošarinske zakonodaje je tako posledica potrebe po informatizaciji in pospešitvi ter olajšanju trošarinskih postopkov, ali bodo doseženi optimistično naravnani cilji hitrejšega izhoda iz gospodarske krize preko dodatnih proračunskih prilivov iz naslova trošarin, pa bo po vsej verjetnosti vidno že koncem letošnjega leta.
Pripravil: Andrej Duh
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
