Spremembe Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (ZPPDFT) natančneje definirajo nekatere pojme:
• gotovinska transakcija – je transakcija, ko gre za sprejem, izročitev ali zamenjavo gotovine, kjer zavezanec od stranke fizično sprejme gotovino ali pa jo stranki fizično izroči v posest in razpolaganje.
• uradni dokument - je vsaka s fotografijo opremljena veljavna listina ali listina, ki se po pravu države izdajateljice šteje za javno listino, ki jo izda pristojni državni organ Slovenije ali druga država izdajateljica.
• dolgoročno obdobje - je obdobje, ki traja več kot tri leta.
• podoben pravni subjekt tujega prava – je subjekt, ki ga slovenski pravni red še ne pozna, vendar pa lahko z njim v kontekstu tega zakona slovenski pravni subjekt sodeluje, sprejema, upravlja ali razdeljuje sredstva (na primer angl. Trust).
V skladu s 5. členom ZPPDFT morajo organizacije zaradi odkrivanja ter preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma pri opravljanju svojih dejavnosti izvajati naloge, ki obsegajo:
1. izvajanje ukrepov za poznavanje stranke oziroma pregled stranke,
2. sporočanje predpisanih in zahtevanih podatkov ter predložitev dokumentacije Uradu za preprečevanja pranja denarja (v nadaljevanju Uradu),
3. imenovanje pooblaščenca in namestnikov pooblaščenca ter zagotovitev pogojev za njihovo delo,
4. skrb za redno strokovno usposabljanje in izobraževanje delavcev ter zagotovitev redne notranje kontrole nad opravljanjem nalog,
5. pripravo seznama indikatorjev za prepoznavanje strank in transakcij, v zvezi s katerimi obstajajo razlogi za sum pranja denarja ali financiranja terorizma,
6. zagotovitev varstva in hrambe podatkov ter upravljanje s tem zakonom predpisanih evidenc,
7. izvajanje ukrepov odkrivanja in preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma v lastnih podružnicah in hčerinskih družbah v večinski lasti v tretjih državah.
V skladu s spremembo 8. člena lahko organizacija, ki na podlagi obstoječega ali dodatnega poslovnega razmerja izvaja tudi transakcije v vrednosti 15.000 evrov ali več, zaradi česar bi morala opraviti vsakokratni pregled stranke, pridobi le manjkajoče podatke, če je pred začetkom poslovanja opravila pregled stranke in v okviru rednega spremljanja poslovnih aktivnosti zagotavlja ustrezno preverjanje in posodabljanje predhodno pridobljenih listin in podatkov o stranki.
Pregled stranke namreč zahteva predvsem ugotavljanje njene izpostavljenosti tveganju za pranje denarja in financiranje terorizma, kar pomeni, da mora pregled stranke v skladu z novim razširjenim 21. členom zajemati:
1. preverjanje poslovnih aktivnosti, ki zajema:
a. preverjanje skladnosti strankinega poslovanja s predvideno naravo in namenom poslovnega razmerja, ki ga je stranka sklenila pri organizaciji;
b. spremljanje in preverjanje skladnosti strankinega poslovanja z njenim običajnim obsegom poslovanja;
c. preverjanje in posodabljanje pridobljenih listin in podatkov o stranki.
2. preverjanje in posodabljanje pridobljenih listin in podatkov, ki obsega vsaj:
a. preverjanje podatkov o firmi, naslovu in sedežu pravne osebe;
b. preverjanje podatkov o osebnem imenu in stalnem ali začasnem prebivališču zakonitega zastopnika pravne osebe;
c. preverjanje podatkov o dejanskem lastniku pravne osebe;
d. preverjanje in ugotavljanje istovetnosti pooblaščenca ter veljavnosti njegovega pooblastila;
e. ugotavljanje ali je stranka postala tuja politično izpostavljena oseba v času trajanja poslovnega razmerja.
3. dodatne podatke, če opravlja transakcije podružnica v imenu in za račun tuje pravne osebe
a. podatke o naslovu in sedežu podružnice tuje pravne osebe;
b. podatke o osebnem imenu in stalnem prebivališču zakonitega zastopnika podružnice tuje pravne osebe.
Ne glede na navedeno mora organizacija zagotoviti, da se pridobljene listine in podatki o stranki posodobijo najmanj po preteku petih let od zadnjega pregleda stranke, če stranka pri organizaciji izvaja transakcije.
ZPPDFT omogoča tudi opustitev pregleda stranka, če gre za produkte ali transakcije, ki predstavljajo neznatno tveganje za pranje denarja ali financiranje terorizma po novem razširjenem 12. členu, pri produktih,
• ki se nanašajo na financiranje stvarnega premoženja pri katerih lastninska pravica in pravica do razpolaganja s premoženjem nista prenesena na stranko do prenehanja pogodbenega razmerja (npr. lizing stvarnega premoženja, najem z opcijo odkupa, prodaja s pridržkom lastninske pravice), če vrednost pologa, povezanega s takšnim produktom, ne presega 15.000 evrov;
• ki imajo podobne lastnosti kot zavarovalne police (npr. postopno varčevanje), če posamezen polog ali več pologov skupaj, ki jih je treba plačati v enem letu ne presega vrednosti 1.000 evrov, oziroma 2.500 evrov, če gre za varčevanje z enkratnim pologom;
• drugih produktih (npr. potrošniška posojila male vrednosti), če najvišji možni znesek produkta in z njim povezanih transakcij ne presega 15.000 evrov.
Pri tem zakonske določbe eksplicitno določajo, da neznatno tveganje velja le v primeru pisnega pogodbenega razmerja, kjer sta znana tako ponudnik kot stranka, kjer se vse finančne transakcije vršijo preko računa, ki ga ima stranka odprtega pri legitimni kreditni instituciji, najvišji možni znesek je v naprej znan in tretje osebe od produkta razen v izjemnih primerih nimajo koristi. Pri produktih v zvezi z naložbami v finančno premoženje ali terjatve pa morajo biti izpolnjeni še dodatni pogoji, kot so dolgoročna unovčljivost koristi od produkta, enakomernost vplačil, ni možnosti vračila in predčasnega prenehanja pogodbenega razmerja ali zavarovanja terjatev z navedenim produktom.
Eden izmed temeljnih korakov pri pregledu stranke je ugotavljanje in preverjanje istovetnosti tako fizične kot pravne osebe, zakonitega zastopnika ali pooblaščenca kot tudi drugih oseb civilnega prava. Po novem lahko organizacija v primeru stranke, ki je skupnost dijakov, učencev ali otrok v vrtcu, ki kot blagajna pridobiva ta sredstva, pridobi zgolj pisno pooblastilo za zastopanje.
Nadaljnji korak pregleda stranke je skrbno spremljanje njenih poslovnih aktivnosti. Razširjen 22. člen po novem natančno opredeljuje vsa preverjanja, ki jih mora organizacija opraviti in zajema tako podatke o identifikaciji stranke, ki zajema tako osebne podatke, kot tudi politično izpostavljenost stranke po določbah 31. člena ZPPDFT in podatke o sedežu podružnice in zakonitem zastopniku, če se izvajajo transakcije po tej poti.
Po novem 22.a členu ZPPDFT je potrebno obravnavati tudi neobičajne transakcije. To so zapletene in neobičajno visoke transakcije s težko razvidnim ekonomskim ali pravno utemeljenim namenom, ki je v nesorazmerju z običajnim poslovanjem stranke. Organizacije morajo takim transakcijam nameniti še posebno skrben pregled, še posebno če take stranke ne izvajajo vseh potrebnih ukrepov za preprečevanje pranje denarja in financiranje terorizma.
Dolžnost vsake organizacije je redno izobraževanje in usposabljanje zaposlenih ter tudi vzpostavitev notranjih kontrol pri poslovanju s strankami. Po novem 45.a členu ZPPDFT mora organizacija pred uvedbo kakršnekoli novosti v poslovanje opraviti predhodno analizo kako ti dejavniki vplivajo na izpostavljenost tveganju pranja denarja ali financiranja terorizma. Prav tako mora organizacija hraniti vso dokumentacijo o strokovnem usposabljanju, izvajanju notranjih kontrol, pooblaščencu in njegovem namestniku še štiri leta po izvajanju oziroma imenovanju.
Kontrolo nad izvajanjem ukrepov pri preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma izvaja vrsta institucij (Banka Slovenije, Agencija za trg vrednostnih papirjev, Agencija za zavarovalni nadzor, Urad RS za nadzor nad prirejanjem iger na srečo, Slovenski inštitut za revizijo, Odvetniška zbornica Slovenije, Notarska zbornica Slovenije, idr.) med katerimi se s svojimi nastankom po novem uvršča tudi Agencija za javni nadzor nad revidiranjem.
Kazenske določbe ZPPDFT razvrščajo najtežje, težje kršitve od lažjih kršitev. Tako se med najtežje kršitve, za katere je zagrožena kazen s plačilom globe od 12.000 do 120.000 evrov, uvršča prekršek pravne osebe, ki stranki razkrije vzpostavitev in izvajanje postopkov Urada zoper stranko, ki Urada ne obvesti o nameravanem trženju produkta za katerega namerava opustiti pregled stranke in če pred uvedbo kakršnekoli spremembe v poslovanje ne opravi analize tveganja.
Med težje kršitve, za katere je zagrožena kazen s plačilom globe od 6.000 do 60.000 evrov, se uvršča prekršek pravne osebe, ki od stranke, zakonitega zastopnika, pooblaščenca ali zastopnika drugih oseb civilnega prava ne pridobi pisne izjave oziroma pooblastila za zastopanje in pri preverjanju stranke ne pridobi vseh predpisanih podatkov. Po novem 99. členu ZPPDFT se z navedeno kaznijo lahko kaznuje tudi prodajalec blaga, ki ne uskladi svojega poslovanja v skladu z omejitvijo gotovinskega poslovanja do najvišje vrednosti 15.000 evrov v treh mesecih od veljavnosti sprememb zakona (t.j. do 27. junija 2010).
Pripravila: mag. Mojca Kunšek
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
