Že pred sprejemom zakona so delodajalci opozarjali na negativen vpliv višjih stroškov dela na poslovni rezultat, kar v času gospodarske krize še zaostruje njihov konkurenčni boj na trgu. Zato je zakonodajalec v zakonu predvidel tudi prehodne določbe, ki omogoča postopno usklajevanje minimalne plače z navedenim zneskom vse do 1. januarja 2012.
Minimalna plača je mesečna plača za delo opravljeno v polnem delovnem času. Po 4. členu se znesek minimalne plače v višini 734,15 evra obračuna za delo opravljeno od prvega dne naslednjega meseca po uveljavitvi tega zakona. To pomeni, da bi praviloma morali delodajalci pri plači za mesec marec, ki jo bodo izplačali v aprilu, tudi že upoštevati nov znesek minimalne plače. V skladu s kazenskimi določbami je namreč delodajalec, ki ne izplača plače v skladu z temi določbami ZMinP kaznovan s plačilom globe od 3.000 evrov do 20.000 evrov, oziroma s plačilom globe od 1.500 evrov do 8.000 evrov, če gre za manjšega delodajalca, ki zaposluje deset ali manj delavcev.
ZMinP omogoča tudi odstopanje od navedenega, če gre delodajalca, pri katerem bi izplačevanje minimalne plače v navedeni višini povzročilo velike izgube in ogrozilo obstoj podjetja ali imelo za posledico odpovedi pogodb o zaposlitvi iz poslovnih razlogov večjemu številu delavcev. Takšen delodajalec lahko v prehodnem obdobju, ki pa ne sme trajati dlje kot do 31. 12. 2011, postopno preide na izplačilo minimalne plače do višine določen z ZminP.
Delodajalec, katerega poslovanje bi bilo s takojšnjo uvedbo izplačila minimalne plače po novem ogroženo, mora zato v skladu z 9. členom ZMinP:
• v roku dveh mesecev od uveljavitve tega zakona, t.j. do 23. aprila 2010 se posvetovati in skleniti pisni sporazum o postopnem prehodu in dinamiki prehoda s sindikatom, oziroma če tega ni, s svetom delavcev ali z delavci na zboru delavcev;
• seznaniti inšpektorat za delo z namero sklenitve sporazuma in s sklenjenim sporazumom.
Pri posvetovanju in sklenitvi sporazuma, katerega sestavni del je tudi terminski plan postopnega prehoda izplačila minimalne plače v celotnem znesku po ZMinP, mora delodajalec upoštevati določila 10. člena ZDavP-2, ki izhaja iz dejstva, da novo plačilo ne more biti nižje od predhodnega zneska minimalne plače. Tako mora gibanje minimalne plače slediti naslednjim določbam:
• za delo opravljeno od 1. marca 2010 dalje znaša minimalna plača 654,69 evrov. Predvideva se, da bo Vlada do 23. aprila objavila tudi prehodni znesek;
• za delo opravljeno od 1. januarja 2011 znaša osnovna minimalna plača 685,25 evrov. Ta znesek pa bo korigiran z rastjo cen življenjskih potrebščin v letu 2010 po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije in se bo upošteval vse od 1. januarja 2011 dalje. Predvidoma bo ta znesek znan in objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije do 31. januarja 2011.
• Za delo od 1. januarja 2012, je za vse delodajalce določena najnižja dovoljena raven minimalne plače 734,15 evrov povečanih za rast cen življenjskih potrebščin v minulih dveh letih.
V kolikor delodajalec uvede postopen prehod na novo višino minimalne plače, vendar pa v skladu z navedenim terminskim planom ne izplača minimalnih plač v navedenih zneskih, je lahko kaznovan s plačilom globe od 3.000 evrov do 20.000 evrov oziroma s plačilom globe od 1.500 evrov do 8.000 evrov, če gre za manjšega delodajalca, ki zaposluje deset ali manj delavcev. Prav tako pa se lahko oglobi tudi odgovorno osebo delodajalca s plačilom globe od 1.000 do 2.000 evrov, če stori naveden prekršek.
S sprejemom novega ZMinP preneha veljati Zakon o določitvi minimalne plače (ZDMP) v vseh členih razen v členu, ki govori o zajamčeni plači. Zajamčena plača ostane v veljavi do sprejetja nove pokojninske zakonodaje, s katero bo prenehal veljati institut zajamčene plače.
Pripravila: mag. Mojca Kunšek
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
