Odslej lahko uporabnik ekonomske cone uveljavlja davčne ugodnosti v obliki znižanja davčne osnove zaradi:
1. začetnih investicij v dejavnostih, ki jih opravlja v ekonomski coni, razen za izvajanje dejavnosti kmetijstva, ribištva, industrije sintetičnih vlaken, ladjedelništva, premogovništva, jeklarstva in premogovništva, pri čemer ne gre za preselitev dejavnosti iz preostalega območja Slovenije v ekonomsko cono ali za nadomestitev že obstoječih osnovnih sredstev z novimi,
2. zagotavljanja novih delovnih mest, povezanih z začetno investicijo, s čimer se povečuje skupno število zaposlenih v ekonomski coni, ter
3. zagotavljanja novih delovnih mest za težje zaposljive osebe, ki niso povezana z začetno investicijo.
Davčnih ugodnosti v skladu s 15. členom ZEC ni mogoče dodeliti:
• uporabniku ekonomske cone, ki je v postopku prisilne poravnave, stečaja ali likvidacije ali uporabniku ekonomske cone, ki je v finančnih težavah v skladu z Zakonom o pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb v težavah (ZPRPGDT) in v skladu z merili podjetja v težavah po Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP);
• za aktivnosti povezane z izvozom, ko je pomoč neposredno vezana na izvožene količine, na vzpostavitev in delovanje distribucijskega omrežja ali na druge tekoče izdatke, povezane z izvozno aktivnostjo;
• za aktivnosti kjer se daje prednost uporabi domačega blaga pred uporabo uvoženega;
• upravičencem, ki so v postopku vračanja neupravičeno prejete državne pomoči, na podlagi odločbe Komisije, ki je prejeto državno pomoč razglasila za nezakonito in nezdružljivo s skupnim trgom Evropske unije;
• uporabniku ekonomske cone, ki ima sam ali katerega ustanovitelj ima neporavnane zapadle davčne ali carinske obveznosti, oz. je pravnomočno sankcioniran ali obsojen za kaznivo dejanje v zvezi z opravljanjem gospodarske dejavnosti, ki ga je storil v obdobju, za katero uveljavlja davčno ugodnost po tem zakonu. Tak uporabnik ekonomske cone lahko uveljavlja davčno ugodnost, vendar mora pomoč vrniti z obrestmi, če je pravnomočno sankcioniran za ta prekršek ali pravnomočno obsojen za to kaznivo dejanje.
V skladu z 20. členom ZEC lahko uporabnik ekonomske cone za dejavnost, ki jo opravlja v ekonomski coni, pridobi davčno ugodnost v naslednjih oblikah:
1. za investicije ali za odpiranje novih delovnih mest povezanih z investicijo na območju ekonomske cone, vendar le za novo nabavljena sredstva, kar pa ne velja za mala in srednja podjetja in za prevzeme. Uporabnik uveljavlja znižanje davčne osnove za davek od dohodkov pravnih oseb za znesek investicije ali za odpiranje novih delovnih mest povezanih z investicijo, vendar to znižanje ne sme preseči 50% vlaganja v koledarskem letu.
2. uveljavlja znižanje davčne osnove za davek od dohodkov pravnih oseb za znesek plač težje zaposljivih oseb, in sicer delavcev, ki so bili pred sklenitvijo delovnega razmerja najmanj šest mesecev prijavljeni pri Zavodu RS za zaposlovanje, ki jih je uporabnik ekonomske cone zaposlil najmanj za obdobje dvanajst mesecev, vendar to znižanje ne sme preseči 50% zneska bruto plače in traja največ 12 mesecev.
Če uporabnik ekonomske cone v zvezi s posamezno investicijo ali zaposlitvijo iste osebe prejema za iste upravičene stroške poleg davčnih ugodnosti po ZEC še drugo državno pomoč ali pomoč de minimis, skupna državna pomoč ne sme presegati višin določenih v skladu z določbami ZEC.
Davčne ugodnosti po tem zakonu se dodelijo kot regionalne državne pomoči in pomoči za zaposlovanje v skladu z Uredbo 800/2008/ES, o njih pa odloča davčni organ, pri katerem uporabnik ekonomske cone vlaga obračun davka od dohodkov pravnih oseb.
Uporabnik ekonomske cone lahko uveljavlja davčne ugodnosti za sofinanciranje začetnih investicij ali za odpiranje novih delovnih mest povezanih z začetno investicijo po novem 20.a členu ZEC, če je uporabnik ekonomske cone tudi soinvestitor v višini najmanj 25% upravičenih stroškov investicije in gre za investicijo v:
• postavitev novega obrata,
• širitev obstoječega obrata,
• začetek nove dejavnosti, ki pomeni temeljito spremembo proizvoda ali proizvodnega procesa v obstoječem obratu,
• nakup obrata, ki se je ukinil oziroma bi se ukinil, če ne bi bil prodan in če ga kupi neodvisen kupec.
Zgornja meja pomoči ne sme preseči 30% upravičenih stroškov investicije ali odprtja novih delovnih mest. Če je uporabnik ekonomske cone majhno podjetje, se zgornja meja lahko poveča za 20 odstotnih točk, oziroma za 10 točk, če gre za srednje veliko podjetje. Izjema so mala in srednja podjetja, ki poslujejo v sektorju transporta, za katera navedena ugodnost ne velja.
V primeru začetne investicije se za upravičene stroške štejejo:
• stroški nakupa zemljišč, pri čemer med upravičene stroške sodijo po novem tudi stroški finančnega zakupa po zakupni pogodbi, ki:
o vsebuje določbe o obveznem nakupu sredstev po izteku zakupa in gre za zakup sredstev, ki niso zemljišča ali zgradbe,
o je sklenjena za obdobje najmanj petih let po predvidenem dokončanju investicije za velika podjetja in najmanj treh let za mala in srednja podjetja.
• stroški komunalnega in infrastrukturnega opremljanja zemljišč,
• stroški gradnje ali nakupa objekta oziroma objektov,
• stroški za pridobitev osnovnih sredstev, neposredno povezanih s poslovno enoto, če se je zaprla ali bi se zaprla, če ne bi bila kupljena, sredstva pa kupi neodvisni vlagatelj. To velja tudi v primeru nasledstva malega podjetja v korist družine prvotnega lastnika.
• stroški za nakup novih strojev in opreme, razen če gre za prevzeta sredstva po tržnih pogojih ter mala in srednja podjetja. V podjetjih, ki poslujejo v sektorju transporta, stroški nakupa premičnega premoženja ne spadajo med upravičene stroške.
• stroški investiranja v neopredmetena sredstva, ki se nanašajo na izvedeno investicijo in se skupaj s stroški nabave in amortizacije pripišejo stroškom investicije. Sem štejemo sredstva, ki nastanejo s prenosom tehnologije s pridobitvijo patentnih pravic, licenc, znanja ali nepatentiranega tehničnega znanja. Pri malih in srednjih podjetjih se upoštevajo celotni stroški naložb v neopredmetena sredstva, pri velikih podjetjih pa so upravičeni le do 50% upravičenih investicijskih stroškov za projekt.
• za mala in srednja velika podjetja med začetne stroške sodijo tudi stroški svetovanja, povezani z investicijo, ki so priznani v višini 50% dejansko nastalih stroškov ter stroški pripravljalnih študij in svetovanj, ki jih zagotovijo zunanji izvajalci do zneska 2.000.000 evrov na podjetje in na projekt.
V primeru odprtja novih delovnih mest povezanih z začetno investicijo se štejejo za upravičene stroške tudi stroški dela novo zaposlenih delavcev za največ dveletno obdobje, ki zajemajo bruto plače in obvezne prispevke za socialno varnost. Kot nova delovna mesta, povezana z začetnimi investicijami, se štejejo delovna mesta, ki se nanašajo na dejavnost za katero je bila izvršena začetna investicija in so na novo odprta najpozneje v treh letih po dokončani investiciji ter delovna mesta, ki so na novo odprta v enakem obdobju zaradi povečanja stopnje izkoriščenosti zmogljivosti zaradi nove investicije.
Davčne ugodnosti, ki jih je uporabnik koristil zaradi investicije ali novih delovnih mest, morajo biti zadržana v okviru ekonomske cone oziroma Slovenije najmanj pet let po zaključku investicije, v primeru majhnih in srednje velikih podjetij pa najmanj tri leta po zaključku investicije. Če uporabnik ekonomske cone pred potekom tega roka odsvoji ali prenese osnovno sredstvo iz ekonomske cone ali ukine tako ustvarjena delovna mesta, mora v davčnem obdobju, v katerem izvrši prenos ali odsvojitev oziroma ukinitev delovnega mesta, vrniti sorazmerni del pridobljene državne pomoči.
Po novem lahko podjetje prejme državno pomoč tudi v obliki tveganega kapitala, pri čemer lahko znaša najvišja dovoljena stopnja intenzivnosti pomoči do 24% upravičenih stroškov investicij ali stroškov ustvarjenih delovnih mest povezanih z investicijo za velika podjetja. Za srednja podjetja se tako določena zgornja meja lahko poveča za 8 odstotnih točk in za mala podjetja za 16 odstotnih točk, razen za mala in srednja podjetja, ki poslujejo v sektorju transporta. Za mala in srednja podjetja, ki so prejela pomoč v obliki tveganega kapitala in v prvih treh letih po prejemu tveganega kapitala zaprosijo za pomoč po ZEC, znaša najvišja dovoljena stopnja intenzivnosti pomoči do 40% upravičenih stroškov.
Prav tako lahko uporabnik ekonomske cone uveljavlja davčne ugodnosti po novem 20.b členu ZEC za odpiranja novih delovnih mest, ki niso povezana z začetnimi investicijami, nanašajo pa se na zaposlovanje delavcev, ki so bili pred sklenitvijo delovnega razmerja najmanj šest mesecev prijavljeni pri Zavodu RS za zaposlovanje.
V tem primeru se kot upravičeni stroški štejejo celotni stroški dela novo zaposlenih delavcev za največ enoletno obdobje, ki zajemajo celotno bruto plačo in obvezne prispevke za socialno varnost. Zgornja meja pomoči pa ne sme preseči 50% upravičenih stroškov.
Uporabnik ekonomske cone lahko uveljavlja to davčno ugodnost le, če poveča skupno število delovnih mest v koledarskem letu v obliki neto povečanja v primerjavi s povprečjem zadnjih dvanajstih mesecev. Pri ugotavljanju povečanja števila delovnih mest se delovna mesta, odprta za delovni čas, krajši od polnega časa, upoštevajo sorazmerno. Prav tako pa lahko uporabnik ekonomske cone uveljavlja davčno ugodnost za zaposlovanje težje zaposljive kategorije delavcev tudi v primeru, če ne povečuje skupnega števila delovnih mest v koledarskem letu, pod pogojem, da so ta prosta zaradi prostovoljnega odhoda, nezmožnosti opravljanja dela, starostne upokojitve, prostovoljnega skrajšanja delovnega časa ali zakonite odpovedi zaradi nediscipline, ne pa zaradi presežkov delovne sile.
Novo odprta delovna mesta, v zvezi s katerimi je uporabnik ekonomske cone uveljavil davčno ugodnost po 20.b členu morajo biti ohranjena najmanj eno leto po poteku leta, v katerem jo je uporabnik uveljavil, oziroma mora v davčnem obdobju, v katerem je ukinil delovno mesto vrniti sorazmerni del dodeljene davčne ugodnosti. Velja omeniti, da se uveljavljanje ugodnosti po 20.b členu izključuje z uveljavljanjem ugodnosti po 20.a členu – torej za odpiranje novih delovnih mest povezanih z začetno investicijo.
ZEC-C povsem na novo dodaja 20.c člen, ki določa posebni pogoje za velike naložbene projekte, torej projekte, kamor štejemo:
• začetno investicijo, pri kateri upravičeni stroški presegajo vrednost 50 milijonov evrov,
• skupino posameznih projektov, ki posamezno ne dosegajo vrednosti 50 milijonov evrov, če podjetje ali podjetja v treh letih začno posamezne investicije v osnovna sredstva, ki se lahko združena obravnavajo na ekonomsko nedeljiv način ali pomenijo ekonomsko celoto, v skupni vrednosti 50 milijonov evrov.
Če pri projektu vrednost upravičenih stroškov presega 50 milijonov evrov, se dovoljena intenzivnost regionalnih državnih pomoči določi z upoštevanjem naslednje strukture in intenzivnosti:
• do 50 mio evrov je dovoljena intenzivnost 30% upravičenih stroškov investicije;
• med 50 mio evrov in 100 mio evrov je dovoljena intenzivnost 15% upravičenih stroškov investicije;
• nad 100 mio evrov je dovoljena intenzivnost 10,2% upravičenih stroškov investicije.
Posebni pogoji za velike naložbene projekte se lahko koristijo, če so izpolnjeni tudi pogoji za uveljavljanje davčne ugodnosti za začetne investicije ali za odpiranje delovnih mest povezanih z začetno investicijo. Pri tem velja opozoriti, da uporabnik ekonomske cone ne more uveljavljati državne pomoči, če skupna vrednost državne pomoči iz vseh virov presega 22.500.000 evrov na projekt, prav tako pa veliki naložbeni projekti niso upravičeni do dodatkov za mala in srednja podjetja iz 4. člena Uredbe 800/2008/ES.
Sprememba ZEC prinaša tudi nove globe v evro zneskih za uporabnika in ustanovitelja ekonomske cone. Tako se z globo od 800 do 8500 evrov kaznuje za prekršek pravna oseba oziroma posameznik ter z globo od 200 do 1.800 evrov odgovorna oseba pravne osebe, ki opravlja gospodarsko dejavnost v ekonomski coni v nasprotju z zakonom, soglasjem ali pogodbo, oziroma ne vodi ločenega knjigovodstva.
Podobne kazni so tudi za ustanovitelja ekonomske cone, ki ne zahteva spremembe soglasja oziroma izvaja dejavnost preden pridobi uporabno dovoljenje ali odločbo Carinske uprave in opravlja gospodarske dejavnosti v ekonomski coni v nasprotju s splošnimi pogoji ter spravlja uporabnike v neenakopraven položaj.
Pripravila: mag. Mojca Kunšek
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
