c S

Novela Zakona o dohodnini prinaša številne spremembe

02.03.2010 Obdavčitev dohodkov fizičnih oseb je področje, ki zahteva tekoče spremljanje zaradi splošnih ciljev, ki jih zasleduje davčna politika in tudi zaradi odprtih problemov, ki nastajajo pri izvajanju zakona. Novela Zakona o dohodnini ZDoh-2E velja od 13.2.2010, njeni glavni cilji pa so ureditev določene problematike na posameznih najbolj perečih področjih, odprava nezdružljivosti določb ZDoh-2 s pravom Evropske skupnosti in Sporazumom o Evropskem gospodarskem prostoru ter odprava neustrezne davčne obravnave nekaterih dohodkov, pri čemer izhaja iz splošne davčne obveznosti in sposobnosti za plačilo davka. 

Novela prinaša kar nekaj sprememb. Status rezidenta se je razširil tudi na fizične osebe, ki bivajo izven Slovenije zaradi zaposlitve v stalnem predstavništvu RS pri mednarodni organizaciji, npr. Zvezi NATO ali OZN, ter na fizične osebe, ki opravljajo funkcijo poslanca v Evropskem parlamentu.

Rezidentom - čezmejnim delovnim migrantom - se je priznala posebna osebna olajšava. Opravljajo namreč zaposlitev v tujini pri delodajalcu, ki ni rezident Slovenije, po pravilih tuje delovno pravne zakonodaje, na trgu dela, kjer je konkurenčnost pogojena z ravnijo dohodkov na tem trgu in davčno obremenitvijo teh dohodkov. Njihov položaj je postal še posebno problematičen leta 2005, ko je Slovenija uvedla obdavčevanje rezidentov po svetovnem dohodku, saj so postali zavezani plačilu dohodnine v Sloveniji tudi od dohodkov, doseženih v tujini pri tujem delodajalcu. Prihajalo je do dvojne obdavčitve, ki se z novelo odpravlja tako, da se dohodnina, odmerjena po slovenskih predpisih, zmanjša za dohodnino, plačano v drugi državi. Kadar so plače v drugi državi višje oziroma je obdavčitev plač relativno nižja kot pri nas, je treba v Sloveniji dohodnino doplačati.

Problematika se po noveli rešuje na enak način za vse delavce, ne glede na to, v kateri tuji državi delajo, s tem pa se odpravlja primerjava med državami in ohranja konkurenčnost teh zavezancev na tujih trgih z namenom ohranjanja zaposlitve, odpade tudi potreba po fiktivnem prikazovanju položaja delavcev.

Novela natančneje opredeljuje vrste oproščenih dohodkov iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, mednje izrecno uvršča plačila za težje pridelovalne razmere (OMD plačila), ki so se do te novele štela za kmetijsko okoljska plačila, niso pa bila eksplicitno navedena v ZDoh-2.

Za vzdrževanega družinskega člana se šteje tudi polnoletni otrok do 26. leta starosti, če nadaljuje šolanje na srednji, višji ali visoki stopnji, pod pogojem, da nima dohodkov iz zaposlitve (razen družinske pokojnine ali dohodka iz študentskega dela) ali dohodkov iz opravljanja dejavnosti. Ta ureditev je ugodnejša in drugačna od ureditve, ki velja za druge vzdrževane družinske člane, pri katerih je merilo za presojo, ali se oseba šteje za vzdrževano osebo, določena mejna višina lastnega dohodka za preživljanje take osebe. Uveljavljanje olajšave za vzdrževanega polnoletnega šolajočega se otroka po novem temelji na uvedeni dohodkovni meji, ki je merilo za presojo, ali se ta lahko šteje za vzdrževanega družinskega člana, s to izjemo, da se med lastne dohodke za preživljanje ne štejejo družinska pokojnina, dohodek od študentskega dela, štipendije in dohodki otroka oproščeni plačila dohodnine, npr. preživnina, otroški dodatek - slednji se namreč ne bodo upoštevali pri ugotavljanju upravičenosti do navedene olajšave. Štejejo se le ostali lastni dohodki in v kolikor seštevek teh lastnih dohodkov ne preseže zneska olajšave, ki velja za vzdrževane družinske člane, se polnoletni šolajoči lahko šteje za vzdrževanega družinskega člana.

Novoizvoljeni poslanci Evropskega parlamenta (EP) iz Slovenije in poslanci, ki se jim bo iztekel mandat, imajo od julija 2009 plače oziroma začasna nadomestila in druge dohodke izplačane skladno s Statutom poslancev Evropskega parlamenta. Davek se namreč plačuje Skupnosti. Država članica lahko navedene dohodke obdavči v skladu z nacionalno zakonodajo, če pri tem ne pride do dvojne obdavčitve; upoštevajo se lahko pri določitvi davčne stopnje za druge dohodke. To vprašanje do zdaj ni bilo urejeno, novela pa stanje popravlja: poslanci EP se štejejo za rezidente Slovenije tudi v času bivanja v tujini, določena je posebna davčna obravnava njihovih dohodkov (kot dohodkov iz delovnega razmerja), gre za tuje dohodke, pri katerih se priznava odbitek davka od navedenih dohodkov, plačan Skupnosti. To pomeni, da bodo poslanci EP dohodke, ki jih bodo prejemali v zvezi z opravljanjem svoje poslanske funkcije, napovedali v Sloveniji in plačali razliko v dohodnini, če bo davek, odmerjen od teh dohodkov na ravni Skupnosti, nižji kot dohodnina, odmerjena od teh dohodkov v Sloveniji.

Državni proračun potrebuje finančno injekcijo, po ocenah bi pomagala izenačitev davčne obravnave obresti od državnih vrednostih papirjev - dohodnina se bo pri rezidentih izračunala in plačala na podlagi napovedi, ki jo bo predložil zavezanec-rezident, nerezidenti pa bodo oproščeni plačila dohodnine od teh dohodkov.

Pripravila: Petra Dolinšek


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.