Davčna obravnava božičnice
Božičnica ali 13. plača je izplačilo plače na podlagi uspešnosti poslovanja družbe, katerima je skupno to, da gre za izplačilo izključno na podlagi uspešnosti poslovanja družbe, od vrste dogovora pa je odvisno, za katero vrsto in obdavčitev plačila gre. Božičnica ali 13. plača je lahko: 
del dogovora po pogodbi o zaposlitvi ali kolektivni pogodbi – pri tem izplačilu gre, po 126. členu Zakona o delovnih razmerjih (ZDR), za obveznost delodajalca, da delavca v skladu s pogodbo po ugotovljeni uspešnosti tudi nagradi v obliki izplačila. Višina izplačila je lahko v naprej določena ali pa tudi ne, izplačilo je lahko enako plači ali pa le delu plače. Takšno izplačilo je obdavčeno kot dohodek iz zaposlitve po 35. členu Zakona o dohodnini (ZDoh-2), v skladu s 3. členom Zakona o prispevkih za socialno varnost (ZPSV) pa je potrebno plačati tudi vse prispevke. V skladu z 39. členom Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1) se izplačan znesek šteje tudi v pokojninsko osnovo; del izrednega dogovora po sklepu poslovodstva ali tudi izraz dobre volje - takšno izplačilo se šteje za drug prejemek iz zaposlitve, kjer se plača akontacija dohodnine in vsi prispevki. Ker gre za drug prejemek iz delovnega razmerja, pa se takšno izplačilo ne všteva v pokojninsko osnovo.
Z vidika izplačevalca je potrebno spomniti, da so vsa izplačila v zvezi z zaposlitvijo v skladu s 35. členom Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2) davčno priznan odhodek v celoti.
Davčna obravnava novoletnih daril
Pri novoletnih darilih je potrebno ločiti darila, ki so zvezi z zaposlitvijo ali darila poslovnim parnterjem, ki so v zvezi z izvajanjem dejavnosti in niso vezana na samo zaposlitev.
Darila v zvezi z zaposlitvijo so lahko:
1) darila zaposlenim – pri tem je potrebno omeniti, da se vsako darilo šteje za boniteto, vendar pa se vrednost darila do vrednosti 13 evrov v skladu z 39. členom ZDoh-2 ne všteva v davčno osnovo (torej gre za obdavčitev s stopnjo 0).
2) darila družinskim članom zaposlenega – tudi tu gre za boniteto, ki pa se ne všteva v davčno osnovo, če gre za darilo otroku zaposlenega, ki še ni dopolnil 15 let in ga prejme v mesecu decembru ter vrednost darila ne presega 42 evrov. Pri tem velja opozoriti, da se v primeru izostanka kateregakoli pogoja obdaritve, vrednost celotnega darila všteva v davčno osnovo. To pa tudi pomeni, da mora darovalec obračunati davčni odtegljaj in izdelati obračun dohodka v vrednosti obrutenega darila.
Ker gre za darila v zvezi z zaposlitvijo, je potrebno spomniti, da strošek obdaritve ne glede na vrednost v celoti sodi med davčno priznane odhodke.
Darila poslovnim partnerjem se obravnavajo kot drugi dohodek po 108. členu ZDoh-2, kjer se v davčno osnovo ne všteva posameznega darila, če njegova vrednost ne presega 42 evrov oziroma, če skupna vrednost vseh daril, prejetih v davčnem letu od istega darovalca, ne presega 84 evrov za darila v skupni vrednosti.
V kolikor vrednost darila presega omenjeni znesek, se razlika med neobdavčeno vrednostjo in vrednostjo podarjenega darila všteva v davčno osnovo in obdavči z dohodnino. Darila poslovnim partnerjem so v skladu s 30. členom ZDDPO-2 davčno nepriznan odhodek, saj gre za odhodek, ki se nanaša na privatno življenje posameznika, v kolikor pa uspemo dokazati, da gre za stroške reprezentance (pogodba, logotip firme, ipd.) pa so stroški, v skladu z 31. členom ZDDPO-2, priznani v višini 50% nastalega stroška.
Tretja možnost obravnave odhodka iz naslova obdaritve poslovnega partnerja je obravnava tega stroška kot stroška reklame, ki je priznan v celotni višini. Pri razmejevanju stroškov reprezentance od stroškov reklame je potrebno upoštevati masovnost obdarovanja od posamičnega obdarovanja. Ponavadi govorimo o masovnem obdarovanju v času sejmov, konferenc in podobnih dogodkov, medtem ko gre pri obdarovanju v novoletnem času za posamična obdarovanja, katerega stroški se obravnavajo kot stroški reprezentance, ki so, ne glede na to ali gre za darila z logotipom ali ne, davčno priznani le 50%.
Pripravila: mag. Mojca Kunšek
Več podobnih vsebin najdete tudi na portalu FinD-INFO Finance in Davki.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
