Po oceni Ministrstva za javno upravo, ki je pripravilo resolucijo, v Sloveniji obstajajo primeri pretiranega in kazuističnega normiranja, pravne praznine, primeri predpisov z retroaktivnim učinkom, primeri nedoslednega uresničevanja zakonov, neizdajanja oziroma poznega izdajanja izvršilnih predpisov ter nespoštovanje hierarhije pravnih aktov, določene težave pa povzroča tudi usklajevanje predpisov s pravnim redom EU. To vse zmanjšuje pravno varnost, saj takšni predpisi ne morejo v celoti in učinkovito uveljaviti novih družbenih razmerij, ki naj bi bili cilj predpisa.
ReNDej določa izhodišča in načela za pripravo predpisov in sicer načelo potrebnosti pravnega urejanja, samoomejevanja, sorazmernosti, odgovornosti, določnosti, dostopnosti, poenostavitve ter transparentnosti. Pomembna pri pripravi predpisov je tudi politična podpora, ki se mora odražati predvsem pri ustvarjanju pogojev za pripravo in sprejem kakovostne zakonodaje in zagotavljanju spremljanja njenega učinkovanja.
Kot delno novost pri pripravi predpisov resolucija uvaja poglobljeno presojo posledic predpisov in določiti standarde sodelovanja javnosti, da se dosegajo boljša kakovost, čim večja družbena sprejemljivost in utemeljenost (legitimnost) predpisov. Tako morajo predlagatelji zakona oceniti stanje na področju urejanja ter navesti razloge za sprejem predpisa, cilje, načela in poglavitne rešitve predloga, oceno finančnih posledic predloga za državni proračun in druga javno finančna sredstva - pri čemer morajo v primeru, da se predvideva poraba proračunskih sredstev, navesti, ali so sredstva za izvajanje v državnem proračunu zagotovljena ter narediti prikaz ureditev v drugih pravnih sistemih in prilagojenosti predloga ureditvi Evropske unije in navesti druge posledice, ki jih bo imel predlog zakona. Pri pripravi predpisov mora prav tako biti zagotovljeno posvetovanje z zainteresirano javnostjo.
Sistematično presojanje posledic predpisov, zlasti ključnih okoljskih, gospodarskih in socialnih posledic predlogov, daje tako pripravljavcu kot tudi drugim akterjem v odločevalskem procesu nujno potrebne informacije in argumente za predlaganje in sprejem odločitev na normativni ali drugih ravneh odločanja. Za vsak predlog zakona je treba izdelati presojo posameznih posledic, ki jih ta predlog povzroča, medtem ko se za podzakonske predpise izdela le v primeru, ko celovite ocene ni bilo mogoče izdelati ob predlogu zakona. Z resolucijo so določene smernice za pripravo presoje posledic in sicer:
opredelitev problematike; opredelitev ciljev; alternativne možnosti za rešitev problema;
ugotavljanje verjetnih okoljskih, gospodarskih in socialnih posledic; ugotavljanje finančnih in administrativnih posledic; primerjava alternativnih možnosti rešitev ter uveljavitev in spremljanje ter evalvacija predpisa.
Za zagotovitev ustreznega sodelovanja s strokovno, ciljno in splošno javnostjo so z resolucijo določene tudi smernice za sodelovanje s strokovno in drugimi zainteresiranimi javnostmi, s čimer se zagotavlja legitimnost sprejetih odločitev ter zmanjševanje demokratičnega deficita. Javnosti je treba omogočiti trajno sodelovanje, in sicer s prejemanjem predlogov in mnenj za ureditev ali spremembo posameznega vprašanja ter s predstavitvijo predlogov ureditve v postopku priprave in sprejemanja predpisa. Pri vključevanju javnosti je treba upoštevati načela pravočasnosti, odprtosti, dostopnosti, odzivnosti, transparentnosti in druga, ter minimalna priporočila glede sodelovanja javnosti. Sodelovanje javnosti pri pripravi predpisov naj bi praviloma trajalo od 30 do 60 dni, po končanem postopku pa naj bi se pripravilo ustrezno gradivo, ki vsebuje povzetek vsebine s strokovnimi podlagami, ključnimi vprašanji in cilji.
Za doseganje ciljev resolucije naj bi državni zbor in vlada spremenila svoja poslovnika ter resolucijo dosledno izvajala v praksi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti pa naj bi v čim večji možni meri sledili ciljem, načelom in smernicam resolucije.
Pripravila: mag. Jasmina Cigrovski
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
