Cilj preprečevanja sive ekonomiji je:
1. preprečevati delo in zaposlovanje na črno,
2. spodbujati pravočasno in pravilno plačevanje davčnih obveznosti,
3. registracijo in ponovno registracijo ter legalizacijo dejavnosti,
4. preprečevati zniževanje davčnih osnov,
5. preprečevati nelojalno konkurenco,
6. vzpodbuditi davčne zavezance k uporabi instituta samoprijave,
7. vzpodbuditi potrošnike k osveščenem spremljanju obračunavanja in koriščenja storitev pri izvajanju različnih dejavnosti, ki stremijo za izstavitev računa za vsako dobavo blaga ali storitev.
1. Delo na črno
Delo na črno opredeljuje Zakon o preprečevanju dela na črno (ZPDZC), ki določa, da se za delo na črno šteje opravljanje dejavnosti, ko:
– pravna oseba ali podjetnik opravlja dejavnost, ki je nima vpisane v sodni register, oziroma ustreznih listin,
– pravna oseba ali podjetnik opravlja dejavnost kljub začasni prepovedi opravljanja dejavnosti,
– tuje podjetje ne opravlja dejavnosti v Republiki Sloveniji prek podružnic ali opravlja dejavnost brez ustreznega dovoljenja,
– posameznik opravlja dejavnost oziroma delo in ni ustrezno vpisan ali priglašen.
Prepovedano je tudi zaposlovanje na črno, za kar se šteje, če pravna oseba ali podjetnik, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje dejavnosti:
– z delavcem ni sklenil pogodbe o zaposlitvi oziroma pogodbe civilnega prava, na podlagi katere se lahko opravlja delo in delavca ni prijavil v zdravstveno ter pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
– zaposli tujca ali osebo brez državljanstva v nasprotju s predpisi o zaposlovanju tujcev,
– omogoči delo dijaka ali študenta brez ustrezne napotnice pooblaščene organizacije za posredovanje dela, oziroma omogoči, da to napotnico uporabi za delo druga oseba.
V kolikor je na črno zaposlena brezposelna oseba, se domneva, da ima sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas Pravna oseba ali podjetnik mora takšni osebi izročiti pisno pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas v roku 3 dni po tem, ko inšpektor za delo ugotovi zaposlitev na črno.
V skladu s 7. členom ZPDZC velja omeniti, da se za delo na črno ne štejejo:
– medsebojna sosedska pomoč,
– delo v lastni režiji,
– nujno delo,
– humanitarno, karitativno, prostovoljno in dobrodelno delo po tem zakonu in po drugih predpisih,
– osebno dopolnilno delo,
– kratkotrajno delo,
– malo delo,
– nujno delo ter humanitarno, karitativno, prostovoljno in dobrodelno po tem zakonu in po drugih predpisih.
Posameznik lahko opravlja osebno dopolnilno delo, če/dokler so izpolnjeni pogoji:
• osebno dopolnilno delo je določeno v Pravilnikom o delih, ki se štejejo za osebno dopolnilno delo, ter o postopku priglasitve teh del;
• posameznik je pri pristojni upravni enoti vpisan v seznam zavezancev, ki opravljajo osebno dopolnilno delo;
• letni prihodki iz naslova opravljanja tega dela ne presegajo minimalne letne plače v Republiki Sloveniji iz preteklega leta
2. Pravočasno in pravilno plačevanje davčnih obveznosti
Postopke in roke izpolnjevanja davčnih obveznosti določa Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2) in Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1). ZDavP-2 določa tudi primere, ko davčni zavezanec zaradi težjih objektivnih okoliščin ne more pravočasno izpolniti svoje davčne obveznosti, zaradi česar lahko zaprosi za odlog plačila davčne obveznosti. Prav tako ZDavP-2 določa tudi postopke in ukrepe davčne uprave ob neizpolenjevanju predpisanih obveznosti in na predpisan način.
3. Registracija izvajanja dejavnosti
Fizične osebe, ki izvajajo dejavnost morajo svojo dejavnost pred začetkom izvajanja tudi registrirati. To velja tudi za:
• priglasitev opravljanja malega dela, oziroma osebnega dopolnilnega dela,
• izvajanje drugih dejavnosti, ki presegajo raven izplačila na osnovi pogodbe o avtorskem delu,
• izvajanje del, ki presegajo okvire za obdavčitev z davkom na dodano vrednost (DDV).
Davčna uprava RS je namreč našla več primerov, ko nekateri zavezanci opravljali samozaložniško dejavnost na podlagi pogodbe o delu (npr. avtorske pogodbe). Po določbi 44. člena Zakona o davčni službi (ZDS-1) morajo biti fizične osebe, ki opravljajo dejavnost vpisane v davčni register.
Prav tako so odkrili več zavezancev, ki so izvajali osebno gradnjo, ki so jo nadgradili s prodajo za trg in niso plačali davka na dodano vrednost. V skladu s 94. členom Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1) se mora vsak mali davčni zavezanec registrirati za plačilo DDV, če predvideva, da bo v obdobju zadnjih 12 mesecev presegel znesek 25.000 evrov obdavčljivega prometa, četudi ne izvaja registrirane dejavnosti.
V zvezi z navedenim je davčna uprava poostrila nadzor nad izvajalci individualnih gradenj. Davčna uprava je naprej zbrala podatke o izdanih gradbenih dovoljenjih na 57 upravnih enotah, sledili so ogledi gradbišč, prav tako pa davčna uprava aktivno sodeluje tudi z gradbeno inšpekcijo.
Problem je tudi izvajanje neregistrirane frizerske in drugih storitvenih dejavnosti na domovih strank ali v lastnih stanovanjih, kot tudi evidentiranje prometa zaradi neobstoja registrirnih blagajn.
4. Preprečevanje zniževanja davčnih osnov in utaja davkov
V skladu z 81. členom ZDDV-1, Pravilnikom o delih, ki se štejejo za osebno dopolnilno delo, ter o postopku priglasitve teh del ter drugih davčnih predpisih mora davčni zavezanec zagotoviti, da je za vsako predplačilo in vsako dobavo blaga ali storitev izdan račun.
V postopkih nadzora pri zavezancih, ki opravljajo frizersko dejavnosti je davčna uprava ugotovila, da se računi običajno izdajajo samo novim in predvsem neznanim strankam, medtem, ko se večletnim in drugim stalnim strankam računi ne izdajajo. V gostinstvu je zelo prisotno brisanje in popravljanje računov, katerim davčna uprava skuša slediti s predhodnim fotografiranjem računov.
Račun je namreč temeljna listina za evidentiranje prometa in s tem temeljna podlaga za obdavčitev. Prav tako pa neevidentiranje poslovanja vodi v nelojalno konkurenco in izkrivlja sliko realnega gospodarstva.
5. Samoprijava
V skladu s 55., 57. in 63. členom ZDavP-2 lahko davčni zavezanec vsak trenutek, vendar najpozneje do vročitve sklepa o začetku davčnega inšpekcijskega nadzora oziroma do začetka postopka o prekršku oziroma kazenskega postopka, predloži davčni obračun oziroma popravljen davčni obračun, obračun davčnega odtegljaja ali davčno napoved.
Dolžnik mora od premalo plačanega oziroma neplačanega davka obračunati in plačati tudi obresti po slovenski medbančni obrestni meri za čas od poteka roka za plačilo do predložitve davčnega obračuna na podlagi samoprijave, za ročnost enega leta, v višini, ki je veljala na dan poteka roka za vložitev davčnega obračuna, povečani za:
– 1 odstotno točko, če predloži podatke po enem mesecu po preteku roka za vložitev davčnega obračuna;
– 2 odstotni točki, če predloži podatke po šestih mesecih po preteku roka za vložitev davčnega obračuna;
– 3 odstotne točke, če predloži podatke po enem letu po preteku roka za vložitev davčnega obračuna;
– 4 odstotne točke, če predloži podatke po preteku roka iz prejšnje alinee.
Posledice samoprijave pa so:
• oseba, ki je plačala davek na podlagi samoprijave, se ne kaznuje za prekršek kot je nepravočasna ali nepravilna vložitev davčne napovedi, navajanje napačnih podatkov v napovedi oziroma izostanek vložitve davčne napovedi.
• oseba, ki je plačala davek na podlagi samoprijave, se ne kaznuje za prekršek kot je
– nepravočasna ali nepravilna vložitev davčnega obračuna, navajanje napačnih podatkov v obračunu oziroma izostanek vložitve davčnega obračuna,
– nepravočasna ali nepravilna vložitev davčnega odtegljaja, navajanje napačnih podatkov v obračunu oziroma ne izdela obračuna davčnega odtegljaja,
– navajanje neresničnih, nepravilnih ali nepopolnih podatkov v obračunu prispevkov za socialno varnost.
Samoprijava pa je mogoča tudi pri izvajanju:
• Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1), ki v 154. členu Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost določa možnosti popravljanja napak v obračunih davka na dodano vrednost.
• Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2), ki v 14. členu ureja način določanja davčne osnove pri spremembah računovodskih usmeritev in popravkih napak.
• drugih zakonih o obdavčenju, če so predpisane globe (npr. Zakon o davku od iger na srečo(ZDIS), Zakon o davku na motorna vozila (ZDMV), Zakon o prispevkih za socialno varnost (ZPSV), Zakon o posebnem davku na določene prejemke (ZPDDP), Zakon o davku od prometa zavarovalnih poslov (ZDPZP), idr).
Če davčni zavezanec želi, da se izogne kaznovanju za prekršek, predloži davčnemu organu obračun oziroma popravljeni davčni obračun in obrazec Podatki v zvezi s predložitvijo davčnega obračuna na podlagi samoprijave, ki ga določa Pravilnik o izvajanju Zakona o davčnem postopku.
6. Osveščeno delovanje potrošnikov
Davčna uprava želi povečati tudi zavedanje in osveščenost potrošnikov in zato poziva vse potrošnike, da zahtevajo in vzamejo račun za vsako storitev ali blago. Na ta način bo zmanjšano delovanje nelojalne konkurence, podjetniki pa bodo prisiljeni legitimno delovati in prikazovati realno stanje svojega poslovanja.
mag. Mojca Kunšek
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
