ZŠtip za razliko od stare, nepregledne ureditve področja štipendiranja, ki je bilo urejeno v Zakonu o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (ZZZPB), Pravilniku o štipendiranju ter v drugih podzakonskih predpisih, na enem mestu sistematično ureja državne, Zoisove in kadrovske štipendije, štipendije za Slovence v zamejstvu in po svetu ter štipendije za državljane držav, s katerimi ima RS sklenjene dvostranske ali večstranske sporazume glede izobraževanja oziroma na podlagi vzajemnosti.
Z novelo zakona po samo enem letu njegove uporabe naj bi se:
1) povečalo število državnih štipendij za dijake in študente iz socialno šibkejših družin, kar naj bi bilo doseženo s povišanjem cenzusa za pridobitev štipendij. Pogoji za pridobitev državne štipendije so tako:
- dohodek na družinskega člana ne sme presegati 65% minimalne plače;
- za kandidate, ki se šolajo izven kraja bivanja, dohodek na družinskega člana ne sme presegati 66 - 68% minimalne plače na družinskega člana;
- za kandidate, ki so iz enostarševskih družin, kandidatov s posebnimi potrebami ipd., dohodek na družinskega člana ne sme presegati 70% minimalne plače na družinskega člana.
2) olajšala pridobitev Zoisovih štipendij za zlate maturante, ki nadaljujejo izobraževanje na višji stopnji. Skladno s spremembami zakona zlati maturant pridobi Zoisovo štipendijo po samem zakonu, ne glede na doseženo povprečje ocen v šoli oziroma ne glede na dosežke na posameznem področju družbenega življenja.
3) odpravile nejasne določbe glede neposrednih in posrednih kadrovskih štipendij. Ker je eden od temeljnih namenov zakona spodbujanje kadrovskega štipendiranja, je bil 35. člen spremenjen na način, da je sedaj jasno razvidno, da lahko delodajalci prijavijo del svojih potreb v sistem posrednega sofinanciranja, del potreb (druge potrebe) pa v sistem neposrednega sofinanciranja kadrovskih štipendij. Ker lahko vsak upravičenec prejme le eno štipendijo, delodajalci ne morejo istega kandidata hkrati prijaviti v sistem posrednega in v sistem neposrednega sofinanciranja oziroma kadrovsko štipendijo sofinancirati iz dveh virov (neposredno in posredno).
4) povečala preglednost celotnega sistema štipendiranja in sicer se bo z jasnejšo določitvijo pristojnih organov, ki odločajo o dodelitvi štipendij, zmanjšalo število kompetenčnih sporov. O dodelitvi državne štipendije odloča pristojni center za socialno delo. Državna štipendija se uveljavlja pri centru, ki je krajevno pristojen glede na kandidatovo stalno oz. začasno prebivališče (slednje, če kandidat nima stalnega prebivališča v RS). Če kandidat nima niti začasnega prebivališča v Sloveniji, je krajevno pristojen tisti center, kjer je nastal povod za postopek.
Novela je prav tako uredila pristojnosti izdajanja potrdil o akreditiranosti tujih institucij in programov in sicer si pridobi upravičenec do štipendije dokazilo o akreditiranosti s strani institucije, ki izdaja taka dokazila v državi izobraževanja.
Pripravila: mag. Jasmina Cigrovski
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
