Pravico do verske svobode ureja Zakon o verski svobodi (ZVS), ki demokratično ureja položaj verskih skupnosti in sicer individualno in kolektivno uresničevanje verske svobode, pravni položaj cerkva in drugih verskih skupnosti, postopek njihove registracije, njihove pravice in pooblastila ter pristojnosti organa, pristojnega za verske skupnosti.
Zakon v 25. členu ureja versko duhovno oskrbo v bolnišnicah in socialnovarstvenih zavodih, ki opravljajo institucionalno varstvo, to pravico pa natančneje opredeljuje Pravilnik o organizaciji in izvajanju verske duhovne oskrbe v bolnišnicah in pri drugih izvajalcih zdravstvenih storitev.
Pacienti, njihove bližnje osebe in druge osebe, ki se nahajajo v zdravstveni ustanovi, imajo v tem času pravico do verske duhovne oskrbe. Naloge verske duhovne oskrbe se opravlja duhovnik, pri čemer se uporablja standard en duhovnik na 500 hospitaliziranih pacientov povprečne dnevne zasedenosti zdravstvene ustanove, v onkoloških in psihiatričnih zdravstvenih ustanovah oziroma v ustanovah za rehabilitacijo oseb, pa se uporablja standard en duhovnik na 300 hospitaliziranih pacientov (3. člen).
Duhovniku lahko pri opravljanju nalog verske duhovne oskrbe pomaga duhovni spremljevalec, duhovno oskrbo pa izvajata v prostoru, ki ga zagotovi zdravstvena ustanova. Oskrbovanci imajo pravico do prostega dostopa do teh do prostorov, duhovna oskrba pa se lahko izvaja tudi v bolniški sobi, v prostorih za reanimacijo in drugih prostorih, ki zahtevajo poseben način dela in gibanja (4. člen). Naloge duhovne oskrbe, ki se lahko izvajajo v zdravstveni ustanovi, so:
organiziranje in omogočanje verskih dejavnosti in obredov, obiskovanje in duhovno spremljanje pacientov, nudenje pogovorov in verske duhovne pomoči oskrbovancem, zagotavljanje obredov ob verskih praznikih, nudenje verskih obredov ob umrlih pacientih, nudenje verske in duhovne oskrbe v nujnih primerih, druge naloge na področju verske duhovne oskrbe.
Če je v bolnišnicah v vsej državi dovolj veliko število oskrbovancev iste veroizpovedi, ministrstvo za zdravje zagotovi v partnerskem dogovarjanju zaposlitev potrebnega števila duhovnikov. Duhovnik, ki je imenovan in tako zaposlen, lahko nemoteno opravlja svojo službo in obiskuje oskrbovance ustrezne veroizpovedi ob primernem času (25. člen ZVS).
Poleg opisane verske oskrbe v bolnišnicah pa v Sloveniji poznamo tudi duhovno oskrbo v oboroženih silah, zaporih, socialnovarstvenih zavodih, ki opravljajo institucionalno varstvo in v policiji.
Pripravila: mag. Jasmina Cigrovski
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
