Novela zakona ima za cilje popraviti neustavno stanje na področju pogrebnin in posmrtnin ter pavšalnih prispevkov, določiti primernejšo ureditev določanja cen zdravil kot narekuje evropska direktiva ter pri tem zasleduje cilj socialne pravičnosti za najbolj socialno ogrožene zavarovance glede doplačil k zdravstvenim storitvam z oprostitvami.
S spremembo 7. člena so posodobljeni nazivi vsebine, ukrepov in aktivnosti na področju javnega zdravja, ki se financirajo iz proračuna. Natančno so opredeljene osebe, za katere Republika Slovenija zagotavlja iz proračuna sredstva za zdravstveno zavarovanje, določeno pa je tudi, da se bo razlika do polne vrednosti zdravstvenih storitev za vse, ki izpolnjujejo zakonske pogoje, krije iz proračuna.
15. člen je bil dopolnjen z novimi skupinami zavarovancev, kot so priporniki, obsojenci na prestajanju zaporne kazni, mladoletniki na prestajanju vzgojnega ukrepa ter osebe, ki jih opredeljujejo kot zavarovance že predpisi o socialnem in starševskem varstvu (npr. otroci do 18. leta starosti, ki se šolajo in niso zavarovani kot družinski člani, ker njihovi starši ne skrbijo za njih). Spremenjene določbe se bodo začele uporabljati s 1. januarjem 2009. Nove kategorije zavarovancev določajo tudi nekateri nadaljni členi, npr. 17., ki določa, da je za osebe, ki opravljajo splošno koristna in druga dela po kazenskih predpisih, za tiste, ki opravljajo humanitarna in druga podobna dela po predpisih o zaposlovanju ter za osebe, ki opravljajo kratkotrajno delo po predpisih, ki urejajo preprečevanje dela in zaposlovanja na črno, treba plačevati tudi prispevek za poškodbo pri delu in poklicno bolezen.
Nov 15.a člen skladno z Uredbo št. 1408/71 o uporabi sistemov socialne varnosti za zaposlene osebe, samozaposlene in njihove družinske člane, ki se gibljejo znotraj Skupnosti, ureja zvarovanje oseb, ki so sočasno zaposlene oziroma opravljajo dejavnost v Republiki Sloveniji in zaposlene oziroma opravljajo dejavnost v državi članici EGP.
Od 1. januarja 2009 dalje se bo uporabljala tudi nova ureditev zavarovancev kot družinskih članov, ki se deli na ožje in širše družinske člane, sem pa po novem spadajo tudi tisti otroci in mladoletniki, za katere starši ne skrbijo, ki nimajo staršev ali so brez ustrezne družinske oskrbe. Ti uživajo posebno varstvo države (20. člen). Prav tako velja, da je otrok, ki ni sam zavarovanec, zdravstveno zavarovan kot družinski član do dopolnjenega 15. leta starosti oziroma do dopolnjenega 18. leta starosti, po tej starosti pa, če se šola, in sicer do konca šolanja, vendar največ do dopolnjenega 26. leta starosti (22. člen).
Nekoliko so bile spremenjene in dopolnjene tudi pravice do zdravstvenih storitev (23. člen), ter dodani novi 23.a do c. člen, v katerih so na splošno definirane liste zdravil. Te se razvrščajo na pozitivno oziroma vmesno listo glede na veljavno ceno, najvišje priznane vrednosti ter veljavne cene za zdravilo.
Ustavno sodišče RS je z odločbo, št. U-I-163/08-7 zadržalo izvrševanje prvega odstavka 30. člena zakona in 1. točke drugega odstavka 138. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, kolikor se nanašata na otroka, s katerim zavarovanec živi v skupnem gospodinjstvu. Za otrokovo življenje in zdravje naj bi enako skrbela oba starša, tudi če ne živita v istem gospodinjstvu. Dosedanja ureditev, ki se je nanašala na pravico koriščenja bolniškega staleža le tistemu staršu, ki je živel na istem naslovu kot otrok, se sedaj spreminja: pravico koristiti bolniški stalež ima tudi tisti od staršev, ki nima istega naslova kot otrok, dodano pa je tudi, da imajo starši pravico do nadomestila zaradi nege do dopolnjenega 18. leta starosti, pravica do nege pa je po novem mogoča tudi za rejnika, skrbnika ter zakonca ali zunajzakonskega partnerja, kadar otroka dejansko neguje in varuje (30. člen).
Prehodna določba ureja na podlagi odločbe Ustavnega sodišča RS pravice in primere zavarovancev, ki so uveljavili pogrebnino v času od 22. 12. 2001 do 11. 7. 2002, ko so veljale spremembe ZZVZZ-E glede določanja višine pogrebnin in posmrtnin, pa so bile z naslednjo spremembo ZZVZZ-F pravice vrnjene v prejšnje stanje, torej v stanje pred spremembo ZZVZZ-E. Ni pa ta sprememba določila kaj je z zavarovanci, ki so bili z ZZVZZ-E prikrajšani in zato rešujemo to praznino z sedanjo novelo zakona, s katero določamo vrednost oziroma razliko, ki naj bi predstavljala neko pošteno finančno vrednost za zavarovane osebe, ob tem pa se naj ne bi obračunavale obresti.
Ostale spremembe in dopolnitve zakona se nanašajo povečanje števila zavarovanj za primer bolezni in poškodbe izven dela oziroma poškodbe pri delu in poklicne bolezni ter bolezni in poškodbe izven dela (46. do 48. člen) ter na dopolnitev določil o dopolnilnem zavarovanju v delu, ki ne dovoljuje, da bi izvajalci zdravstvenih storitev od zavarovanca, ki se izkaže z veljavnim dopolnilnim zavarovanjem, za opravljene storitve zahtevali doplačila (62. člen).
Pripravila: mag. Jasmina Cigrovski
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
